Tiskane izdaje
Rim − Pritisk migrantskega vala vse bolj načenja tudi odnose med jugom in severom Italije. Pozivi k večji solidarnosti severnih regij so naleteli na odpor, še več, predsednik italijanske dežele Lombardija Roberto Maroni je vsakemu mestu, ki bi bilo pripravljeno sprejeti nove prebežnike, zagrozil z zamrznitvijo regionalnih sredstev. Njegovemu zgledu so nato sledili tudi drugi predstavniki severnih dežel, ki so prepričani, da si novih migrantov ne morejo več privoščiti.
Italijanski notranji minister Angelino Alfano je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP odločitev severa označil za »globoko krivično«, saj glavno breme zdaj nosi že tako revnejši jug, ki je kljub visoki brezposelnosti po njegovih besedah »pomagal državi pri spopadanju s to krizo«.
Oster je bil tudi premier Matteo Renzi, ki je dejal, da je težko govoriti o problemu migrantov in zahtevati solidarnost Evropske unije, ko pa nekatere regije v lastni državi vztrajajo, da ta problem ni njihov. »Kar moramo storiti zdaj, je rešiti problem − ne s kričanjem, ampak z dejanji,« je povedal ob koncu vrha skupine G7, pri tem pa EU znova pozval k ukrepanju, saj da načrt o prerazporeditvi 24.000 prebežnikov »ni dovolj«.
Pozive k večji solidarnosti so znova postali glasnejši po − za italijansko obalno stražo − napornem koncu tedna, ko so iz Sredozemskega morja rešili skoraj 6000 ljudi. Samo letos je tako Italijo doseglo več kot 50.000 prišlekov iz afriških in bližnjevzhodnih držav, ki bežijo pred nasiljem in revščino.
Po navedbah AFP je najbolj bogata italijanska dežela Lombardija doslej sprejela okoli devet odstotkov od približno 76.000 iskalcev azila v Italiji. V deželo Benečija so premestili okoli štiri odstotke prebežnikov, v Ligurijo dva odstotka. Tri omenjene dežele vztrajajo, da novih prišlekov ne bodo sprejele, kljub obljubam Rima, da pripravljajo »spodbude« za občine, ki bi se za to odločile. Sicilija medtem nudi zatočišče približno 22 odstotkom vseh iskalcev azila.
