Tiskane izdaje
Dunaj − »Migrantski tok po zahodnobalkanski poti moramo precej omejiti,« so zapisali v sklepih »balkanske konference«, na katero so avstrijski gostitelji povabili notranje in zunanje ministre Albanije, BiH, Bolgarije, Hrvaške, Kosova, Makedonije, Črne gore, Srbije in Slovenije.
Udeleženci so se dogovorili o številnih ukrepih, s katerimi bodo poenotili registracijo pribežnikov. Države na balkanski poti bodo od zdaj zavračale vse tiste prišleke, ki bodo brez dokumentov oziroma s ponarejenimi dokumenti, na začetku aprila pa bodo v avstrijski prestolnici odprli skupni center za boj proti tihotapljenju ljudi.
»Ker ni skupne evropske rešitve, je v tem trenutku edina konstruktivna smer dogovor, ki temelji na skupnih kriterijih za vstop na zahodnobalkansko pot v Makedoniji,« je izjavila notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar, ki je na srečanju skupaj z zunanjim ministrom Karlom Erjavcem zastopala Slovenijo.
Verižno zaustavljanje migrantov
»Hočemo verižno reakcijo razuma,« je izjavila avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner, ki je skupaj s svojim vladnim in strankarskim kolegom iz ljudske stranke, prvim možem avstrijske diplomacije Sebastianom Kurzom gostila kolege iz držav, ki so se znašle na zahodnobalkanski pribežniški poti.
Na srečanju, ki so se ga udeležili ministri iz Albanije, BiH, Bolgarije, Hrvaške, Kosova, Makedonije, Črne gore, Srbije in Slovenije, so podpisali listino, v kateri je zapisanih 19 točk, govorijo pa zlasti o tem, kako čim bolj zajeziti tok beguncev, kakor se je izrazil Kurz.
V listini so poudarili, da pravica do azila ne vključuje tudi pravice, da si prebežnik izbere državo, v kateri bo zanj zaprosil. Zavezali so se, da bodo vzpostavili enotne standarde registriranja prosilcev za azil in skupne kriterije za sprejem le tistih, ki imajo tudi dejanske možnosti, da jim bodo prošnje odobrene. Odslej bodo vse države vzdolž zahodnobalkanske poti zavračale tiste prišleke, ki bodo s ponarejenimi dokumenti ali brez njih, pa tudi tiste, ki bodo lagali o svoji identiteti oziroma nacionalnosti. »V prihodnje bi morali čez meje spuščati le še tiste, ki so zares ogroženi,« je povedala avstrijska notranja ministrica.
Po njenih besedah bo trajna rešitev begunske krize, ki je zajela staro celino, mogoča šele takrat, ko »bomo sprožili mirovni proces v Siriji«, dotlej pa je treba sprejemati ukrepe, ki bodo spodbudili Evropsko unijo, da čimprej najde skupno rešitev. Ta je po mnenju ministrice možna, vprašanje je le, kako hitro bo sprejeta. V Bruslju so zaradi dunajske konference le previdno izrazili zaskrbljenost, ker »nekaj članic deluje izven usklajenega okvira«, pač pa se precej ostreje odzvala Grčija, ki na srečanje ni bila povabljena, čeprav je ta članica EU in schengeskega sporazuma prva postaja na zahodnobalkanski poti.
Avstrijski zunanji minister trdi, da jih v Atenah zanima le, kako begunce čim hitreje spraviti v srednjo Evropo, Giannis Mouzalas, ki je v grški vladi pristojen za migracijsko politiko, pa pravi, da bo zaradi poostrenih ukrepov vzdolž balkanske poti pri njih obtičalo na desetine tisočev pribežnikov. Po besedah tiskovne predstavnice grške vlade Olge Gerovasili je bila dunajska konferenca »politično in pravno nesprejemljiv dogodek«, ki je v nasprotju s prejšnjimi dogovori EU. Mouzalas pa je izjavil, da je Avstrijo zagrabila panika, zato sklepa zavezništva z drugimi državami. To, da je Makedonija prejšnji teden s pomočjo drugih držav, med njimi tudi Avstrije, zaprla meje za begunce, pa je bil po njegovih besedah pravi »puč«.
