Tiskane izdaje
Zagreb – Plačilo posojilnih obveznosti je eden osrednjih vzrokov za podražitve, ki jih napovedujejo v javnih podjetjih Hrvatske autoceste in Autocesta Rijeka–Zagreb. Že od 1. januarja naj bi bile cestnine za prvo in drugo kategorijo vozil na delu avtocest dražje za pet, v poletnih mesecih pa za deset odstotkov.
Pogovori med predstavniki Svetovne banke in ministrstva za promet, v katerih iščejo rešitve za plačilo nakopičenih obveznosti državnih podjetij Hrvatske avtoceste (Hac) in Autoceste Rijeka-Zagreb (ARZ), še trajajo. Uradnih odgovorov na vprašanje, kdaj bodo končani, ni, neuradno je le slišati, da naj bi bili sporazumi podpisani najpozneje »v prvih treh mesecih prihodnjega leta«. So pa v javnost že prišle preverjene napovedi, da je podražitev cestnih neizogibna.
Tako naj bi na delu avtocest, ki jih upravlja Hac, gre za 925 kilometrov avtocest, od 1. januarja cestnine podražili za pet odstotkov, v poletnih mesecih pa bi bila vožnja po avtocestah, za katere skrbita obe družbi (skupaj gre za 1112 kilometrov), dražja še za deset odstotkov. Tako se bo cestnina od Zagreba do Splita kot tudi do meje s Srbijo za voznike osebnih avtomobilov podražila za približno 1,2 evra oziroma devet kun.
Glavnica kar
Zgolj glavnica dolgov obeh državnih avtocestnih družb znaša več kot 4,3 milijarde evrov, prihodnje leto pa bosta morala odplačati obroka v vrednosti 640 milijonov evrov (Hac) in 127 milijonov evrov (ARZ). Hacu se posojilna pogodba izteče leta 2031, družba ARZ pa mora zadnji obrok posojila plačati leta 2034. Neuradno je mogoče slišati, da namerava Hrvaška v sporazumu s Svetovno banko preložiti izplačilo neugodnih posojil za Hac, ARZ in Hrvatske ceste za petnajst do dvajset let.
Avtocestni grehi iz preteklosti
Razprave, povezane s hrvaškimi avtocestami, so že dolgo ne le ekonomsko, ampak tudi prvorazredno politično vprašanje. Namera prejšnje levosredinske oblasti, da odda več kot tisoč kilometrov hrvaških avtocest za 30 do 50 let najugodnejšemu ponudniku in pokrpa avtocestno luknjo, je zaradi političnih nesoglasij padla v vodo, vinjete Hrvatom vse manj dišijo, vse več pa je zagovornikov postopnega povečevanja števila cestninskih postaj z avtomatskimi blagajnami za uvajanje sistema satelitskega določanja položaja.
Nič manj glasni niso tudi tisti, ki nenehno ponavljajo, da večina dolga Hac in ARZ izvira iz obdobja, ko je Hrvaško vodila vlada HDZ. Že pred leti so kriminalisti preiskovali družbo Hac in razširili število afer v sektorju avtocest, katerih rdeča nit je bila pridobivanje javnega denarja za HDZ oziroma zasebne račune posameznikov. Med najodmevnejšimi primeri je bilo barvanje predorov Mala Kapela in Sv. Rok, ki je državo stalo neverjetne tri milijone evrov.
Pred kratkim je sodišče potrdilo obtožnico proti Božidarju Kalmeti, zadrskemu županu in nekdanjemu ministru za promet v vladah Iva Sanaderja in Jadranke Kosor ter enemu najbližjih strankarskih sodelavcev nekdanjega predsednika HDZ Tomislava Karamarka. Preiskovalci so posumili, da je Kalmeta z več osebami iz javnih podjetij Hrvaške avtoceste in Hrvaške ceste odtujil skoraj štiri milijone evrov. Kalmeto pa menda bremeni nekdanji finančni direktor Haca Josip Sapunar, ki je bil v priporu že leta 2010 zaradi očitanih mu poneverb v Hac, nato so proti njemu vložili obtožnico zaradi korupcije v ločenem primeru Fimi media. Sapunar je bil v priporu tudi leta 2013 zaradi suma odtujitve najmanj pet milijonov evrov iz Haca.
