Premoženje LB na Hrvaškem: milijonski kapital trohni

Zagreb - Kako lahko Slovenija izterja dolg do Ljubljanske banke, potem ko je Evropsko sodišče za človekove pravice zavrglo tožbo banke proti hrvaški tovarni sladkorja IPK Osijek? Skupni dolg hrvaških podjetij znaša dobro milijardo evrov.

Hrvaška je od leta 2001 z različnimi postopki zavlačevala plačilo sprejetih obveznosti, z intervencijo takratnega podpredsednika vlade Slavka Linića (trdil je, da izvršbe ne bo, dokler LB ne bo poplačala hrvaških varčevalcev) pa se je Tvornica šećera tudi izognila štirim izvršbam. Junija 2007 je zato glavna podružnica LB v Zagrebu na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu vložila tožbo proti Hrvaški, ker ji s pravnimi sredstvi v okviru hrvaškega pravnega reda ni uspelo izterjati terjatev do tovarne; pa tudi, ker da ji je v tem primeru kršena pravica do premoženja.

Tretjina Zagrebčanke 
v lasti Slovenije

Prav to pa igra pomembno vlogo v nadaljnjih postopkih za izterjavo dolga tega in drugih podjetij, pa tudi do povračila lastništva precejšnjega števila nepremičnin na Hrvaškem, vključno s tretjino stavbe, imenovane Zagrebčanka. Gre za poslovni nebotičnik s 26 nadstropji in približno 50.000 kvadratnimi metri površin.
Sodišče je v sodbi zapisalo, da ni pristojno odločati o dolgovih banke, saj gre za zadeve iz nasledstva, pa tudi, da ni pristojno, ker poslovnik sodišča določa, da vladne organizacije ali javna podjetja ne morejo vlagati tožb. LB pa je bila državna banka. Sodišče pa tudi ni presojalo o tem, ali je bila LB v tem primeru kršena pravica do premoženja. Prav to pa glavni podružnici LB v Zagrebu (pravzaprav pa državi) daje možnost, da le pride do milijonov, ki zdaj trohnijo na Hrvaškem. Vlada je že napovedala, da bo izkoristila vse pravne možnosti za pravično rešitev tega vprašanja. Navsezadnje je Slovenija, ki kot članica Sveta Evrope odpravlja kršitev človekovih pravic in izpolnjuje svoje mednarodne obveznosti, upravičena do poplačila terjatev LB do hrvaških podjetij.

Pravnih možnosti pa je več. Ena je Mednarodno sodišče v Haagu (ICJ). Spor lahko pred sodišče postavita obe državi ali pa le ena, vendar mora druga potrditi njegovo pristojnost. Sodišče ima dvojno vlogo: poravnavo sporov med državama v skladu z mednarodnim pravom ter izdajanje posvetovalnih mnenj organom in agencijam ZN. Razsodbe so dokončne in se nanje ne da pritožiti. Če ena od vpletenih držav ne uresničuje določb sodbe, lahko druga primer preda Varnostnemu svetu OZN.

Sodišče, arbitraža …

Druga možnost je Arbitražno sodišče v Haagu ali pa ad hoc arbitraža (podobna arbitraži za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško), tožba pa bi bila vložena zaradi nemožnosti dostopa do premoženja. Po prepričanju nekaterih bi utegnila biti najbolj sprejemljiva pot Sodišče Evropskih skupnosti (ECJ) v Luksemburgu, tožba pa bi bila vložena zaradi kršitev evropskega pravnega reda.

Naslednja možnost pa je, da se vse terjatve LB glavne podružnice Zagreb prenesejo na »nekoga«, morda kakšno banko, ki bo uspešnejša pri izterjavi dolgov in prodaji nepremičnin v njeni lasti in bo v doglednem času le izterjala milijonske dolgove do zagrebške podružnice. Vendar pa se v tem primeru utegne zgoditi, da bi ta banka po izterjavi lahko ta denar tudi zadržala, ker bodo varčevalce že pred tem poplačali slovenski davkoplačevalci iz proračuna.