Med podmizno diplomacijo in podzemljem

Zagreb − Hrvaška predsednica­ Kolinda Grabar Kitarović se je odločila. Stranki Most in Domoljubni koaliciji bo dala do konca jutrišnjega dne čas, da se dogovorita, kdo bo (nestrankarski) mandatar. Današnje veliko presenečenje je bila »klofuta« levosredinski koaliciji Hrvaška raste.

Vse je kazalo, da bo dan minil mirno. Večina je vsaj upala, da bo, pa tudi, da bo mandatar, ki ga bo podprla tudi levosredinska Hrvaška raste, prvi mož stranke Most Božo Petrov. Noč je bila dolga, dopoldne pa je pokazalo vso »podmizno« diplomacijo in trgovino. Že zjutraj se je kolona političnih pomembnežev valila proti uradu hrvaške predsednice Kolinde Grabar Kitarović na četrti krog posvetovanj. Zvečer sta bila na Pantovčak, v predsedničin urad, poklicana le Tomislav Karamarko in Božo Petrov. Pozno zvečer sta dala vedeti, da imata 78 podpisov, ki zagotavljajo parlamentarno večino.

Prvo presenečenje se je danes pokazalo že zelo zgodaj, ko je predsednik hrvaške stranke Most neodvisnih list Božo Petrov objavil, da so pogajanja z levosredinsko koalicijo Hrvaška raste, ki je še do pred kratkim vzhičeno napovedovala, da bo nova hrvaška vlada sestavljena med »božičem in novim letom«, prekinjena. Pojasnil je, da so iz SDP med pogovori o oblikovanju saborske večine in podpore mandatarju za sestavo prihodnje vlade klicali njihove poslance in jih prosili za podporo, če pogajanja ne bodo uspešna.

»V to ne bomo privolili, za nas je to izdaja,« je vidno razburjen dejal Božo Petrov. Nekoliko pozneje je pojasnil, da so v zadnjih dveh dneh, v ponedeljek in torek, med pogajanji s koalicijo Hrvaška raste, »iz SDP klicarili saborske poslance in člane nacionalnega sveta Mosta, naj podprejo predsednika SDP Milanovića za mandatarja, če pogajanja ne bodo uspešna«. Dodal je, da je SDP šel čez rob, zato ne bodo nadaljevali napovedanih pogovorov z levosredinsko koalicijo.

»Policijsko-obveščevalna akcija HDZ«

Na odziv iz vrst levosredinske SDP ni bilo treba čakati predolgo. Zoran Milanović, nič manj razburjen, je dejal, da je »dolgo upal, da se bo z Mostom mogoče dogovoriti«, saj je še nekaj ur pred današnjim dnem kazalo, da bo to vzdržalo, ker je bila, kot je dejal, dogovorjena »okvirna razdelitev ministrstev in še drugih foteljev«. Dodal je, da je to »policijsko-obveščevalna akcija stranke HDZ«, in s tem namignil na preteklost Karamarka, ki je bil med vladavino HDZ najprej prvi človek notranjega ministrstva in nekaj pozneje šef varnostno-obveščevalne službe na Hrvaškem.

Neuradno je slišati, da je bilo eno od dokaj spornih vprašanj dodelitev položaja ministra za notranje zadeve članom Mosta. »To nekako ne gre skupaj z logiko,« je dejal Milanović in še enkrat, kot opozarjajo poznavalci, dal vedeti, da pozablja, da je tudi pod njegovim premierstvom bil na čelu notranjega ministrstva »njegov« (SDP) Ranko Ostojić. Se res Milanović boji, da bi bile, če bi notranje ministrstvo prešlo v druge roke, razkrite podrobnosti, ki ne bi bile preveč dobrodošle za levosredinsko koalicijo, na čelu s SDP, se sprašujejo na Hrvaškem, a skoraj v isti sapi dodajajo, da naj bi taka in podobna vprašanja bila le del omenjenega »podmiznega licitiranja« in politične trgovine, kakršne na Hrvaškem doslej še ni bilo.

Čačić kot začasni premier?

Ni skrivnost, da se je stranka Most znašla v nenavadnem položaju. Nekdanji gospodarski minister Radimir Čačić, ki je kot prvi človek stranke Reformisti vstopil v sabor, je dejal, da je Most »skupina ljudi, ki so pomislili, da bi morali vstopiti v sabor in poskusiti nekaj spremeniti. In to jim je uspelo. Kar je zelo pohvalno, saj je to pomembno za Hrvaško,« je dejal Čačić. Zanimivo, da je bil Radimir Čačić v zadnjih dneh kar precejkrat omenjen kot mogoči mandatar tako imenovane tehnične, začasne vlade, ki naj bi vodila državo do predčasnih volitev, pomenljiva je bila tudi njegova izjava, da naj bi »Hrvaška dobila vlado šele, ko bo Most razbit«.