Mreža nad večnim županom Zagreba

Če mestni svetniki ne podprejo proračuna, bo Zagreb iz rok Milana Bandića »prevzel« vladni pooblaščenec.

Objavljeno
06. december 2016 18.54
Dejan Vodovnik
Dejan Vodovnik
Zagreb − Vprašanje za milijon kun: bo Milan Bandić po 17 letih vodenja glavnega mesta ostal župan tudi po prihodnji seji zagrebške skupščine? Odgovor se skriva na sestankih za zaprtimi vrati strank, ki politično križanko, v kateri je osrednje »geslo« Milan Bandić, zavzeto rešujejo.

Precej presenetljiva je bila poteza svetnikov HDZ, ki so se na seji zagrebške mestne skupščine ob glasovanju o osnutku mestnega proračuna (gre za približno milijardo evrov) vzdržali. Doslej so namreč večinoma podpirali pomembnejše predloge prvega moža mesta. Zdaj pa preobrat.

Zakaj HDZ ruši Bandića? Bo SDP nasprotovala predlogu HDZ za nesprejetje dokumenta? Nastaja v zagrebškem političnem življenju opozicija, ki bo odločno rekla ne neuničljivemu Bandiću? Vprašanj je precej, na odgovore bo treba počakati še najdlje dva tedna, ko bo znano, kakšna navodila so dobili poslanci mestne skupščine iz svojih central. Možnosti, da Bandiću uspe ostati v sedlu glavnega mesta, so velike, velike so tudi možnosti tistih, ki pričakujejo, da proračun vendarle ne bo sprejet. V tem primeru bo županova pot v mestni hiši bolj ali manj zares končana, Zagreb pa bo prevzel vladni pooblaščenec, ki ga bosta imenovala partnerja na državni ravni HDZ in Most neodvisnih list. Če se bo rušenju velemestnega proračuna pridružila še levosredinska SDP, bo Bandić, sicer »zvit politik, ki spretno kupuje nasprotnike«, kot ga je pred leti opisalo ameriško veleposlaništvo v Zagrebu, povsem dotolčen.

Kaj pa če se bo ponovil scenarij izpred petih let? Takrat je zagrebški odbor SDP, na čelu je bil zdajšnji šef stranke Davor Bernardić, prav tako predlagal, naj svetniki ne podprejo zagrebškega proračuna. Predlog je bil zavrnjen, pravzaprav je moral Bernardić od njega odstopiti, saj so ga tako prepričali s sedeža stranke SDP, ki jo je takrat vodil Zoran Milanović. Če bi bil predlog sprejet, bi v Zagrebu morali razpisati predčasne lokalne volitve, ki bi jih Bandić, vsaj tako so prepričani poznavalci, najverjetneje izgubil.

Mogočih razpletov še ene v nizu »zagrebancij«, kot radi pravijo dogajanju v glavnem mestu, je precej, še posebej če vemo, da je celotna hrvaška politična scena hudo nepredvidljiva. Tako je tudi na lokalnem, zagrebškem prizorišču, kjer si vsak želi biti v vrhu. Lokalne volitve so pred vrati (maj 2017), tekma se je že začela. Mimogrede: na udaru lokalnega odbora HDZ se ni znašel le Zagreb, ampak se je v podobnem položaju znašel tudi prvi mož Dubrovnika Andro Vlahušić. Na vprašanja, kaj pričakuje, Bandić z mrkim obrazom odgovarja, da bo na vsa vprašanja odgovarjal šele po 20. decembru, dnevu, ko bo od števila dvignjenih rok v mestni skupščini odvisno, ali bo še župan ali ga bo zamenjal pooblaščenec vlade.

Se je pa svojevrstna mreža nad zagrebškim županom začela plesti že pred časom. Pred slabega pol leta je s položaja predsednika zagrebške skupščine nepreklicno odstopil Darinko Kosor. Ko je stopil pred novinarje, je Kosor – ki na domačem političnem parketu velja za ambicioznega, a spretnega igralca, ki mu tveganje ni tuje – dejal, da »ne želim si biti več tam, kjer se vsak teden dogajajo aretacije in od koder kriminalisti vsak teden koga odpeljejo v preiskovalni zapor«. Pa tudi, da kot predsednik mestne skupščine ne more več obvladovati sprejemanja skupščinskih odločitev. S tem je spomnil na domnevno vpletenost Milana Bandića v različne afere in nekatere postopke, sprožene proti njemu.

»Mi bi zrušili tovariša Tita«

Bandić se je znašel v precej nelagodnem položaju. Preiskovalci še niso povsem končali svojega dela, povezanega z domnevnimi zlorabami položaja in trgovanja z vplivom več deset ljudi, tudi nekaterih tesnih Bandićevih sodelavcev.

Zdaj se zdi, da se je proti njemu obrnila tudi politika, kandidatov, ki bi radi zasedli »zahodno krilo« zagrebške mestne hiše, je vse več, Bandić pa ostaja osamljen. Najnovejši politični meč, ki so mu ga obesili nad glavo, je preimenovanje Trga maršala Tita, ki bi ga zagrebška HDZ rada umaknila na smetišče zgodovine, namesto njega pa bi trgu vrnila ime Kazališni trg/Gledališki trg. Očitno je v tem nekaj simbolike. Člani HDZ Bandiću radi pravijo tudi »tovariš Tito«, menda ne toliko zaradi tega, ker bi zagovarjal levico, in tudi ne, ker je pomagal soustvarjati SDP, ampak zaradi dolgoletnega vztrajanja na položaju. Zato ne preseneča, da je šef zagrebškega odbora HDZ Andrija Mikulić svojemu strankarskemu predsedniku Andreju Plenkoviću menda dejal: »Mi smo se odločili zrušiti tovariša Tita.«