Tiskane izdaje
Zagreb − Na Hrvaškem so prepričani, da je nov begunski val povsem verjeten, zato med drugim obravnavajo tudi možnost postavitve varnostne ograje na mejah z BiH in Srbijo. Nočejo namreč, da bi Hrvaška postala hotspot, potem ko je Slovenija napovedala, da ne bo več sprejemala migrantov iz Hrvaške, Madžarska pa začenja graditi novo ograo na meji s Srbijo, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Možnost ponovnega odprtja balkanske migrantske poti je bila tema sobotnega srečanja hrvaškega sveta za nacionalno varnost, ki je potekalo v Splitu, je potrdil hrvaški minister za obrambo Josip Buljević. O podrobnostih srečanja ni hotel govoriti.
Neuradno Hrvaška pripravlja strategijo za nov begunski val. Odločitve o tem, ali bodo gradili »tehnične ovire« na mejah s Srbijo in BiH, menda še niso sprejeli, danes ugibajo hrvaški časniki.
»Ne pride v poštev, da bi Hrvaška postala žariščna točka za begunce. Če je treba postaviti žico, mora politika sprejeti takšno odločitev. Če je potrebna vojska, naj gre na mejo,« je za današnji Jutarnji list izjavil neimenovani visoki uradnik HDZ.
Neuradne ocene kažejo, da če bo prihod beguncev in migrantov bolj množičen, bo Hrvaška morala poskrbeti za približno 50.000 ljudi, kar je za Zagreb nesprejemljivo. Zato predlagajo gradnjo tehničnih ovir na svojih mejah, kot so to storile Slovenija, Madžarska in Avstrija.
Tudi predsednica za zapiranje meje
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović se prav tako nagiba k zapiranju hrvaške meje. Ob lanskem izbruhu begunske krize je dejala, da ni izključena gradnja ograje na meji s Srbijo ter da mora hrvaška vojska pomagati policistom na meji s Srbijo.
Med udeležbo na zasedanju generalne skupščine ZN v New Yorku je v začetku tedna dejala, da Hrvaška ne bo mogla več voziti beguncev in migrantov čez svoje ozemlje, kot je to počela med prejšnjim begunskim valom, saj so sosede Hrvaške zaprle svoje meje.
Poudarila je, da mora Hrvaška zavarovati svoje ozemlje, vendar tudi pomagati vsem, ki pomoč potrebujejo. Opozorila je, da bo naloga težko izvedljiva brez skupnega evropskega dogovora.
Ne ograja, ampak dogovor s Turčijo
Hrvaški notranji minister Vlaho Orepić sicer še naprej trdi, da je Hrvaška pripravljena na nov begunski val, ter vztraja, da žične ograje na meji s Srbijo ne bo.
Nasprotniki žične ograje na Hrvaškem, med katerimi je tudi nekdanji notranji minister Ranko Ostojić, trdijo, da je najboljši način za zavarovanje hrvaških interesov pritisk na institucije EU, da bi uresničili sporazum s Turčijo in vrnili prosilce za azil, ki niso preseljeni, na podlagi solidarnostne premestitve.
Novi begunski val, ki ga pričakujejo na Hrvaškem, je postal predvsem varnostno vprašanje, medtem ko je humanitarna plat v ozadju.
