Na lepem modrem Dunaju?

Svobodnjaški napad na rdečo trdnjavo in trenja v vladajoči koaliciji.

Objavljeno
04. oktober 2015 21.36
Boris Čibej, zunanja politika
Boris Čibej, zunanja politika

Čeprav je bil nedavni uspeh svobodnjaške stranke (FPÖ) na deželnih volitvah na Zgornjem Avstrijskem pričakovan, sta napovedana velik padec priljubljenosti tamkaj sicer še vedno vladajoče ljudske stranke (ÖVP) in katastrofalni rezultat socialdemokratov (SPÖ) povzročila nervozo v vrhu teh dveh strank vladajoče avstrijske koalicije.

»Modrim«, kakor tudi pravijo svobodnjakom, se obetajo dobri rezultati tudi naslednjo nedeljo na lokalnih volitvah v prestolnici, kjer je na čelu liste sam njihov poglavar Heinz-Christian Strache, čedalje bolj resni izzivalec dosedanjega socialdemokratskega župana Michaela Häupla. Čeprav so pred petimi leti dobili skoraj pet odstotkov glasov manj kot leta 2005, je na zadnjih volitvah za »rdeče«, kakor kličejo socialdemokrate, še vedno glasovalo skoraj 45 odstotkov Dunajčanov. Zato je župan Häupl ostal na položaju, na katerem je že od leta 1994, ko je zamenjal svojega strankarskega kolega Helmuta Zilka. Socialdemokrati so bili tradicionalno na čelu prestolnice države, ki je nastala po razpadu Avstroogrske, saj je bil le prvi, a kratkotrajni dunajski župan iz vrst predhodnice »črnih«, krščansko-socialne stranke, rdečo vladavino na Dunaju pa je prekinilo le še obdobje nacizma.

A tokrat zmaga rdečih ni več tako samoumevna, kakor je bila še pred začetkom poletja, ko se je zdela porazdelitev volivcev v avstrijski prestolnici precej podobna kot na zadnjih volitvah. Še maja je agencija Gallup namerila skoraj deset odstotnih točk razlike med vodilnimi socialdemokrati in modrimi, ki so že pred petimi leti uspeli prepričati desetino volivcev več kot na predhodnih volitvah in so z nekaj več kot četrtino vseh oddanih glasov z drugega mesta zrinili »črne« (kandidate ljudske stranke). Pred dnevi objavljena Gallupova anketa je pokazala, da je delež volivcev rdečih ostal v teh petih mesecih približno enak (37 oziroma 36 odstotkov), pač pa bi za modre, ki jih je maja podpiralo 28 odstotkov, danes glasovalo že 35 odstotkov Dunajčanov. Po različnih svežih javnomnenjskih raziskavah 46-letni Strache le še za odstotek ali dva zaostaja za dvajset let starejšim Häuplom.

Pričakovana polomija črnih

Analitiki so si enotni, da je glavni razlog za rast priljubljenosti svobodnjakov, ki bi v tem trenutku gladko zmagali na nacionalnih parlamentarnih volitvah, begunska kriza in način, kako se je nanjo odzvala rdeče-črna vladajoča koalicija. »Po volitvah na Zgornjem Avstrijskem ne mislim več biti mirni potnik na vlaku, ki pelje v prepad,« je za časnik Oberösterreichische Nachrichten izjavil predsednik ljudske stranke in podpredsednik zvezne rdeče-črne koalicijske vlade Reinhold Mitterlehner.

Med drugim je napovedal ostrejšo politiko do prosilcev za azil, ki jih v tem letu v Avstriji pričakujejo okoli 80.000, in zagrozil, da bo njegova stranka po dveh letih vladanja zapustila koalicijo, če ta v naslednjih mesecih ne bo pokazala, da zna in je sposobna vladati. Tega, kako se bodo črni odzvali na morebitni zgodovinski socialdemokratski poraz na Dunaju, podkancler ni hotel vnaprej razkriti.

Črnim, za katere je pred petimi leti glasovalo nekaj manj kot 14 odstotkov Dunajčanov, se letos obeta le še kaka desetina oddanih glasov, slabše rezultate pa napovedujejo tudi dunajskim socialdemokratskim koalicijskim partnerjem Zelenim. Ti so pred petimi leti zbrali malo manj kot 13 odstotkov glasov, zdaj pa se bojijo, da bodo tokrat njihovi nekdanji volivci v strahu pred razkropitvijo glasov podprli socialdemokrate in poskusili preprečiti zmago svobodnjakov. »Le vaš glas za nas bo ohranil rdeče-zeleno koalicijo,« je kandidat Zelenih Niki Kunrath pred dnevi razlagal na predvolilnem zborovanju v drugem okrožju, na katerem so svoje potencialne volivce »zabavali« z brezplačnim ogledom filma Grbavica.

Zelene je strah, da se jim bodo v primeru slabih rezultatov rdeči odpovedali in tako kot na Gradiščanskem sklenili koalicijo z modrimi. Ti o morebitnih koalicijah javno ne razpravljajo, v vodstvu svobodnjaške stranke pa pravijo, da Avstrijci ne glasujejo zanje le zaradi begunske krize, ampak da so tradicionalne delitve oblasti starih strank naveličani tudi zaradi drugih razlogov. Eden je brezposelnost, ki je »eksplodirala«, kakor piše na naslovnici svobodnjaškega predvolilnega časopisa Mi, Dunajčani, ki ga te dni brezplačno delijo prebivalcem prestolnice. V tisk so ga poslali še pred objavo zadnjih uradnih podatkov, po katerih je v zadnjem mesecu brezposelnost zrasla za 0,7 odstotnih točk na 8,3 odstotke, tako je zdaj brez dela 391.000 ljudi, kar je za več kot šest odstotkov več kot ob istem času lani.