Tiskane izdaje
Zagreb − Prvostopenjsko sodišče v Zagrebu se je sodbi v enem od primerov tožb Privredne banke Zagreb proti Ljubljanski banki postavilo na stran PBZ. Sodišče pri svoji odločitvi ni upoštevalo soglasja med slovensko in hrvaško vlado, da se bo rešitev za prenesene devizne vloge LB na Hrvaškem poiskala na podlagi sporazuma o vprašanjih nasledstva.
Gre za primer, v katerem Privredna banka Zagreb (PBZ) zahteva 3,8 milijona švedskih kron oziroma po veljavnem tečaju 405.000 evrov. Sodnica zagrebškega sodišča Kolinda Kolar je ob izreku povedala, da se strani nista strinjali z mirovanjem primera, za prekinitev pa ni bilo pogojev. Postopek se bo torej nadaljeval na drugostopenjskem sodišču in najbrž še na vrhovnem sodišču.
Zagrebško prvostopenjsko sodišče je v konkretni zadevi odločalo že leta 2002 in takrat odločilo v korist LB in NLB. Enako je odločilo tudi drugostopenjsko sodišče leta 2007, leto dni pozneje pa je hrvaško vrhovno sodišče ugodilo revizijskemu zahtevku PBZ in vrnilo zadevo v ponovno odločanje. Z današnjo odločitvijo je sodišče pravzaprav stopilo na stran PBZ in ni upoštevalo memoranduma, podpisanega marca 2013 na Mokricah, o soglasju glede prenesenih deviznih vlog.
V Nemčiji druga zgodba
Nedavna izkušnja iz Münchna pa kaže na povsem drugo sodno prakso v primeru deviznega varčevalca proti NLB. V nedavni (december 2015) pravnomočni sodbi deželnega sodišča v Münchnu v povezavi s sodbo deželnega sodišča v Memmingenu v zadevi deviznega varčevalca proti NLB je namreč nemško sodišče ugotovilo, da je treba uporabiti slovensko sodno pravo in da v skladu s slovenskim ustavnim zakonom takšnega nasledstva ni glede vlog starega deviznega varčevanja. Posledično torej, da NLB, d. d., ni odgovorna za staro devizno varčevanje. Na hrvaških sodiščih pa sta interpretacija tega razmerja in tolmačenje slovenskega ustavnega zakona povsem drugačna.
V slovenski diplomaciji pa opozarjajo na še eno nerazumljivo zanko, ki jo uporablja hrvaško pravosodje. Ko namreč podružnica LB v Zagrebu v sodnih postopkih zahteva vračilo posojil hrvaškim podjetjem (gre za dobro milijardo evrov), jim sodišča ne priznavajo sposobnosti biti tožnik. Ko gre na drugi strani za tožbe hrvaških varčevalcev v zvezi s starimi deviznimi vlogami, pa za hrvaško pravosodje ni ovir, da podružnica LB v Zagrebu postane tožena stranka.
PBZ in Zagrebška banka za račun Hrvaške države oziroma njenega proračuna sta proti LB in NLB sprožili 27 postopkov (zaradi združitve posameznih postopkov jih je trenutno 15) na hrvaških sodiščih.
