Nacionalni interes so konstituirali le Srbi v Bosni

Prva skupna seja vlad Srbije in BiH v Sarajevu je korak k reševanju pravih problemov med državama. Gre za iskanje pogrešanih oseb, mejna in nasledstvena vprašanja, državno lastnino ter premoženje podjetij in državljanov. Simbolni pomen seje lahko zasenči referendum o delu sodišča in tožilstva v BiH.

Ustavno sodišče Republike Srbske (RS) je potrdilo odločitev parlamenta za razpis spornega referenduma, ki naj bi bil 15. novembra v RS. Ljudje bi se izrekli, ali podpirajo vsiljene in protiustavne odločitve visokega predstavnika mednarodne skupnosti Valentina Inzka, še posebej tiste o vzpostavitvi sodišča in tožilstva BiH, ter njihovo izvedbo v RS. Po odločitvi ustavnega sodišča je parlament RS imenoval komisijo, ki naj bi pripravila referendum. Po oceni analitikov bi na njem glasovala večina Srbov, če bi v RS poskušali udejanjiti referendumsko odločitev, pa bi grozili novi spopadi.

Srbski premier Aleksandar Vučić bo poskušal prepričati predsednika RS Milorada Dodika, da bi referendum izzval spopade in destabiliziral BiH in širšo regijo. Razpis referenduma je obremenil odnose v BiH, analitiki pa opozarjajo, da bi lahko uveljavitev referendumskih rezultatov pripeljala do nove vojne v državi. Vučić je priznal, da je Dodika že julija v imenu Srbije prosil, naj znova pretehta odločitev glede referenduma, menda pa ga ni v nič silil, ker je to suverena odločitev RS. Po njegovih besedah se Srbija ni nikoli vmešala v notranje zadeve BIH, saj bi težko obstala brez RS, tako kot RS brez Srbije. Vučić je tudi prepričan, da Dodik ne bi nikoli podlegel pritiskom Srbije. Da je referendum nespametna odločitev, je ocenil tudi srbski predsednik Tomislav Nikolić.

Republika Srbska ni propadli projekt

Dodik se zanaša na Srbijo, da bo za vsako ceno branila daytonski sporazum. Po njegovem je na strani RS tudi mednarodno pravo, zahodnjakom pa ni po volji, da ljudje v RS in Srbiji živijo kot v enotnem etničnem prostoru. Po Dodikovem mnenju ni nikogar v RS, ki se ne strinja s tezo, da bosta nekega dne RS in Srbija enaki v državnopravnem in političnem pomenu, kljub zgodovini in politiki, ki sta v zadnjih 20 letih preprečili takšen scenarij.

Srbom se je v Jugoslaviji namreč zgodila največja krivica,­ svoj nacio­nalni interes pa so artikulirali in konstituirali le Srbi v Bosni. Ker britanski predlog resolucije o Srebrenici, ki bi samo Srbe označil za genocidni narod, zaradi veta Rusije ni dobil podpore v varnostnem svetu ZN, je Dodik prepričan, da ne bo podobnega poskusa ob 20. obletnici daytonskega sporazuma. RS nikoli ne bo sprejela vsiljene rešitve kot trajne, pri referendumu o sodišču in tožilstvu BiH pa vztrajajo, ker predlagane spremembe, ki bi jih bilo mogoče sprejeti le s soglasjem vseh strani, pomenijo revizijo in kršitev daytonskega sporazuma.

Vladanje v Evropi in svetu zunaj svojih držav temelji na aroganci in sili nekaterih voditeljev, ki v drugih vidijo podložnike, o čemer pričajo številni ultimati Srbiji na njeni evropski poti. Dodik vidi razloge tudi v povezanosti RS in Srbije z Rusijo ter dejstvu, da EU ni sposobna rešiti nobenega svojega notranjega problema in temu primerno tudi nima časa za Srbe. Sklenil je, da RS ni propadli projekt, ker je nastala na podlagi večinske želje ljudi, ki v njej živijo že več kot dve desetletji. V Srbiji se namreč vse več ljudi strinja z mnenjem predsednika političnega sveta Demokratske stranke Dragoljuba Mićunovića, ki je ocenil, da je RS nastala, da bi se končala vojna, neuspešen projekt pa je zato, ker je padel v vodo scenarij, da se bo ­priključila Srbiji.

Srbi in Bošnjaki ključni za mir na Balkanu

Prvo delovno srečanje med predstavniki držav na vladni ravni od incidenta julija letos, ko so protestniki na slovesnosti ob 20. obletnici genocida v Srebrenici napadli Vučića, je potekalo ob strogih varnostnih ukrepih. V središču skupne seje, ki sta jo vodila premiera Denis Zvizdić in Vučić, je bila krepitev gospodarskega sodelovanja s ciljem stabilizacije odnosov med državama in v regiji. Na njej so podpisali štiri sporazume o sodelovanju, in sicer o iskanju pogrešanih oseb, o telekomunikacijah ter zaščiti okolja in kulturnozgodovinske dediščine.

Še posebej so se posvetili projektom, kot so nadaljevanja izgradnje daljnovoda Ljubovija–Bratunac, železniške proge Beograd–Sarajevo, cestne povezave BiH–Šabac–Novi Sad in skupni nastop na tretjih trgih ter povečanje trgovinske menjave ob večji liberalizaciji pretoka blaga, ljudi in kapitala. Zvizdić in Vučić sta izpostavila, da med državama ni težav, ki jih ne bi mogli rešiti s sodelovanjem. Navsezadnje je med Srbijo in BiH le še 3 odstotke nerešene skupne meje.

Vučić je poudaril, da bo Srbija storila vse za ohranitev regionalne stabilnosti, pomagala bo tudi Srebrenici, kjer ga bodo ljudje, ki so ga napadli, nekoč pričakali z aplavzom. Po njegovem bodo zmagali resnica in dejanja in ne medijske manipulacije, ker so Srbi in Bošnjaki skoraj isti ljudje, razlikujejo se le po religiji in veri. Vučić je izpostavil, da ni nihče v Beogradu nor, da bi kogarkoli napadel, tako da državljani BiH nimajo razlogov za skrb. Po njegovem so odnosi Srbov in Bošnjakov ključni za mir na Balkanu, BiH pa je za Srbijo, tudi zaradi njene ljubezni do RS, eden izmed najpomembnejših partnerjev v regiji.