Tiskane izdaje
Kot je napovedano, bi pogodbe podpisovali nekje do sredine letošnjega leta, do takrat pa bodo, kot je dejal podpredsednik hrvaške vlade Branko Grčić, »potekala najbrž mukotrpna pogajanja«. Hrvaški mediji ugibajo o imenih naftnih družb, vendar jih vlada noče odkriti, saj, kot je slišati z vladne strani, »gre za preresen projekt, da bi se z njim poigravali po medijih«.
Ne glede na vse Hrvaška nadaljuje, kar je začela v začetku lanskega leta – oddajanje koncesije za raziskave in izkoriščanje nafte in plina v hrvaškem delu Jadrana. Hrvaška je razpis za tovrstne koncesije objavila konec lanskega marca. Takrat sta se nanj z ugovorom odzvali Slovenija in Črna gora. Obe sta opozorili Hrvaško, da je z razpisom kršila 10. člen arbitražnega sporazuma (Slovenija) in veljavni protokol o začasnem režimu ob meji na morju med Hrvaško in Črno goro iz leta 2002.
Ugovori Slovenije
Dan ali dva pozneje se je z ugovorom na objavljeni razpis oglasila tudi Črna gora, ki ima s Hrvaško prav tako nerešeno mejno vprašanje in je v diplomatskem ugovoru svojega veleposlaništva v Zagrebu sporočila hrvaški vladi: »Enostranski akti hrvaškega javnega razpisa v južnem delu Jadrana in tudi drugi enostranski akti na območju, kjer se prekrivajo teritorialne zahteve Črne gore in Republike Hrvaške, tako na kopnem kot v relevantnem morskem pasu, so v nasprotju s podpisanim protokolom in pobudami črnogorske strani, da vse dejavnosti na spornem območju potekajo ob predhodnem medsebojnem soglasju.«
Tudi Črna gora je prejela hrvaški odziv, »da je vse v redu«. Na dejstvo, da je Hrvaška ob razpisu za raziskave ter izkoriščanje nafte in plina v hrvaškem delu Jadranskega morja objavila zemljevide, na katerih je mogoče videti, da mejna črta v severnem Jadranu izhaja iz Piranskega zaliva, čeprav meja na morju med Slovenijo in Hrvaško ni določena, podobno so mejno črto označili tudi na jugu hrvaškega Jadrana ob polotoku Prevlaka, kjer od leta 2002 velja začasni sporazum o meji s Črno goro – pa je pozabila.
Optimistične napovedi
Se je pa zato na začetku leta oglasil hrvaški minister za gospodarstvo Ivan Vrdoljak in pretirano optimistično napovedal, da bo »Hrvaška kmalu postala mala Norveška«. Do tega so ga, kot je zatrdil, pripeljali rezultati spektrogramskih raziskav v Jadranu, ki jih je opravilo eno od norveških podjetij. Po petih mesecih snemanja jadranskega dna so namreč ugotovili, da »posnetki nakazujejo, da so potencialna najdišča nafte in plina ob celotni jadranski obali«.
Rune Eng iz norveške družbe Spectrum, ki je prve raziskave opravljala že konec osemdesetih let prejšnjega stoletja in je takrat dala v javnost informacijo, da naj bi se na dnu hrvaškega dela Jadrana skrivalo celo tri milijarde sodčkov nafte, je to javno oznanil za splitsko Slobodno Dalmacijo. Sledilo je še nekaj izjav in napovedi visokih predstavnikov hrvaške politike, ki so začeli potrjevati optimistične Vrdoljakove napovedi o Hrvaški kot mali Norveški, da bo hrvaška obogatela z nafto in podobno. Napovedali so tudi, da bo v prihodnjih petih letih v raziskave in črpanje nafte na Jadranu vloženih vsaj 2,5 milijarde dolarjev.
Ugibanj, kdo naj bi bili morebitni koncesionarji, je precej, omenjajo se Exxon, ruska Gazprom in Lukoil, italijanska Edison in Enel, francoski Total, Turkish Petroleum, pa INA, OMV, MedOil … Neuradno smo izvedeli, da naj bi hrvaška vlada začela pogovore z družbami, kot so Marathon Oil, OMV, Eni, Medoilgas in Ina. V javnost je tudi pricurljalo, da je dokument, ki naj bi ga podpisala Hrvaška in koncesionar, sprva obsegal poldrugo stran, zdaj, ko so ga dodelali, pa je postal »malo bolj resen«, kot je dejal podpredsednik vlade Branko Grčić, saj ima šest strani. Kdorkoli že bo, črpanje jadranske nafte naj bi se začelo leta 2017.
