Tiskane izdaje
Politična levica zatrjuje, da gre za konservativni proračun, ki veliko preveč jemlje, kot daje. Vladajoče partnerstvo HDZ-Most neodvisnih list napoveduje, da je 3,2-odstotno predvidevanje gospodarske rasti za državo pravšnja podlaga za »strelovit« razvoj; proračun pa da je »proaktiven«.
Zdi se, da so razprave pred sprejetjem proračuna še enkrat nakazale na precejšnje jabolko spora med političnimi akterji. Izhodišče spora in strankarskega razdora je klasično, saj z levice oz. opozicije prihajajo očitki, da gre za proračun, ki ne omogoča razvoja, ampak je le »kozmetično popravljanje« razmer, ki za državo še zdaleč niso rožnate. Desnica, ki vlada Hrvaški in napoveduje razvojne projekte, ki bodo državo popeljali med najboljše na svetu in v vrh industrijskega razvoja, vmes pa zaustavili masovno izseljevanje mladih, ki nikakor ne najdejo možnosti za zaposlitev, pa pravi, da gre za proračun, katerega sporočilo je, da naj bodo državljani in proračunski uporabniki brez skrbi.
»Za vse bo dovolj denarja«, bi nekako lahko povzeli razprave ministrov, ki so pojasnjevali, kako bo proračun, v katerem je predvidenih približno 16 milijard evrov prihodkov (odhodkov za skoraj sedem odstotkov več) resnično zadovoljil vse uporabnike.
Dolgotrajna razprava pred sprejemanjem najpomembnejšega državnega dokumenta pa je pokazala za veliko razpok in nedorečenosti. Med njimi, zakaj so se odhodki v zadnjih dveh tednih povečali za skoraj 300 milijonov evrov, od kod bo vlada vzela, da bo zadovoljila zahtevam javnih uslužbencev, od kod denar za milijardno luknjo v zdravstveni blagajni? Koliko denarja bo porabljenega za veterane vojne za Hrvaško? Veliko vprašanj, na katere poslanci in hrvaška javnost še vedno čakajo na odgovore.
»Proračunski denar je treba uporabiti bolj učinkovito. Bistveno boljšega ozračja za poslovanje in vlaganja, kar si je vlada zastavila za cilj, ni možno doseči brez širših reform«, sporoča glavni direktor združenja delodajalcev Davor Majetić, ki pričakuje, da bo vlada več pozornosti posvetila tudi omejevanju izdatkov državnega proračuna.
Le dan pred obravnavo državnega proračuna se je vlada odločila povišati minimalno bruto plačo v prihodnjem letu. Ta bo znašala 3276 kun (431) evrov in bo višja za 156 kun (20,5 evra) oziroma za pet odstotkov. Zvišanje je sprejemljivo za delodajalca, ne pa tudi za sindikate, ki so predlagali minimalno plačo v višini 3800 kun oziroma približno 500 evrov.
Hrvaška je še vedno na črnem seznamu Bruslja zaradi čezmernih ekonomskih nesorazmerij.
