Tiskane izdaje
Po njihovih besedah so glavna tarča zakonodaje tiste nevladne organizacije, ki prejemajo sredstva od Zavoda za odprto družbo, ki ga je ustanovil na Madžarskem rojeni George Soros, med te pa sodi tudi HRW. Prvi zakonski predlog ureja registracijo tistih organizacij, ki podpirajo oziroma financirajo prihod in namestitev pribežnikov, ki so na Madžarsko vstopili prek »varnih« držav.
Če bo zakon sprejet, bodo te organizacije morale dobiti za svoje delovanje posebno dovoljenje notranjega ministra, ki bo preučil, ali prosilke delujejo v skladu z madžarskimi nacionalnimi interesi. Če organizacije dovoljenja ne bodo dobile oziroma bodo delovale z njim v nasprotju, jih bodo sodišča lahko razpustila.
Naloga notranjega ministra bo tudi, da ugotovi, ali prosilke prejemajo mednarodno finančno pomoč. Če je ta namenjena ukvarjanju z migranti, bo nanjo država naložila 25-odstotni davek, kar ureja drugi zakonski predlog. S tretjim pa bodo v imenu nacionalne varnosti nevladnikom lahko prepovedali oziroma omejili dostop do obmejnih območij ali celo delovanje na ozemlju celotne države.
Foto: Pablo Gorondi/AP
Na predlagane zakone so se ostro odzvali tudi v Združenih narodih. Tiskovni predstavnik njihovega visokega komisarja za človekove pravice Rupert Colville je konec prejšnjega tedna v Ženevi izjavil, da je to poskus »neupravičenega omejevanja pravice do svobode druženja in zaskrbljujoče nadaljevanje vladnega napada na človekove pravice in civilno družbo«. Po mnenju namestnika direktorja HRW za Evropo in Srednjo Azijo Benjamina Warda nova madžarska zakonodaja razkriva »umazano realnost«, saj da njen cilj ni zaščita nacionalne varnosti, ampak utišanje kritičnih glasov. Od Madžarske je zahteval, naj umakne zakonske predloge in preneha »gnusno kampanjo« proti skupinam, ki se borijo za človekove pravice, madžarske partnerje v Evropski uniji pa pozval, naj Budimpešti jasno povedo, da je njen sveži napad na neodvisne skupine in aktiviste v nasprotju z vrednotami EU in da ga ne bodo sprejeli.
»Organizirana kampanja« proti Madžarski
Konec prejšnjega tedna je postalo jasno, da poslanci ne bodo odločali o zakonskih predlogih pred bližajočimi se parlamentarnimi volitvami. Po mnenju nekaterih analitikov je glavni razlog ta, da vladajoča stranka Fidesz nima dvotretjinske večine, ki je potrebna za sprejem nekaterih predlogov, drugi pa trdijo, da se je bila vlada prisiljena povleči nazaj tudi zaradi korupcijskega škandala s podeljevanjem evropskih kohezijskih sredstev, v katerega je vpleten zet madžarskega premiera Viktorja Orbána István Tiborcz.
Orbán je konec minulega tedna kritiko iz tujine označil za »organizirano mednarodno kampanjo« proti sedanjim madžarskim oblastem, ki jo vodijo tuje korporacije in politične skupine pod Sorosevo taktirko, pri tem pa jim pomagajo mednarodne ustanove in tuji mediji. Po premierovih besedah si Soros želi, da bi imela Madžarska šibko vlado, ki bi jo lahko izsiljeval. Takšna vlada bi se odpovedala neodvisnosti in suverenosti, državo pa bi spremenila v raj za migrante, je v četrtek poslancem vladajoče stranke Fidesz razložil njihov voditelj Orbán. Zagotovil jim je, da njegove vlade ne morejo izsiljevati, ker je neodvisna. To pa da je dokazala tako s tem, kako je po letu 2010 rešila finančno krizo, kot s tem, da je energetiko, del bančnega sistema in medije v nekdaj nemški lasti vzela v madžarske roke.
Po njegovih podatkih proti Madžarski »rovarijo« tuje energetske družbe, ki so izgubile dobiček zaradi vladne odločitve o obveznem znižanju cen, banke, ki si hočejo povrniti zaslužke, ob katere so bile zaradi davkov na finančno poslovanje, in mednarodna levica, ki bi rada s pomočjo Sorosa in Bruslja njegovi državi vsilila migrante. Orbán je izjavil, da ti tuji »sovragi« poskušajo očrniti in zamenjati sedanjo vlado, zato finančno podpirajo in nadzirajo opozicijo. Njihova nemoč se po premierovih besedah spreminja v sovraštvo, ki da bo prevladovalo v naslednjih 50 dnevih pred madžarskimi parlamentarnimi volitvami. Te bodo 8. aprila, vse javnomnenjske raziskave pa kažejo, da bo Fidesz z več kot 50 odstotki glasov na njih gladko zmagal. Drugo mesto oziroma okoli 17 odstotkov glasov se obeta nekoč zelo skrajno desnemu Jobiku, ki se v zadnjem času poskuša premakniti proti sredini političnega spektra, socialistom pa napovedujejo le kakih 12 odstotkov glasov.
Ti podatki pričajo, da »tuja kampanja« ni uspešna, hkrati pa po Orbánovih besedah Madžarska ni osamljena na mednarodnem prizorišču. »Z višegrajsko četverico [v kateri so poleg Madžarske še Češka, Poljska in Slovaška] smo ustvarili močno srednjeevropsko zavezništvo,« je povedal predsednik madžarske vlade. Hkrati da se z njegovo politiko strinjata tudi sosedi Srbija in Romunija, »zaveznike pa imamo tudi na Dunaju in na Bavarskem, kjer so naši krščanski zavezniki še bolj zagreti kot mi.« A Madžarsko imajo za svojo prijateljico tudi vlade v Washingtonu, Pekingu in Moskvi, je še dodal Orbán.
