(Ne)plačana vojaška straža: Milijonske tožbe v vetru paradnih zastav

Zagreb − Sodišče v Gospiču je odločilo, da je Hrvaška v sporu z Danijelom Puljkom iz Poljane Križevačke temu dolžna poplačati 86.237,11 kune (dobrih 12.000 evrov) z obrestmi in sodnimi stroški v višini skoraj 1500 evrov.

Zgodba se vleče že nekaj časa. Danijel Puljak iz Poljane Križevačke je eden izmed tisočih zaposlenih v hrvaški vojski. Opravlja naloge vojaka strelca, kar pomeni, da je član kopenskih enot. Njegova neto plača je približno 4700 kun oziroma 650 evrov.

Proti delodajalcu je pred časom vložil tožbo, ker mu ta ni izplačeval terenskega dodatka, dežurstev in stražarjenja med letoma 2007 in 2009. Skupaj naj bi to zneslo nekaj več kot 86.000 kun oziroma skoraj 12.000 evrov, s 14-odstotnimi zamudnimi obrestmi. Te dni je sodišče v Gospiću tožbi Danijela Puljaka ugodilo.

Vzporedno je potekal še en podoben postopek. Hrvaško vojsko je tožil vojak Damir Udovičić iz Našic, ki mu je prav tako te dni sodišče v Karlovcu prisodilo zmago v sporu; država oziroma hrvaška vojska mu bo morala izplačati nekaj manj kot 40.000 kun (skoraj 6000 evrov) in plačati še dobrih 1200 evrov sodnih stroškov. Sodišče je namreč presodilo, da mu je hrvaška vojska dolžna izplačati doslej neplačane nadure, nočno delo, delo, opravljeno ob sobotah, nedeljah in praznikih, poleg tega pa tudi izmensko delo ter stražarjenje in dežurstva.

Sodb, podobnih Puljakovi in Udovičićevi, je bilo po pisanju hrvaških medijev še več, kot navaja zagrebški Jutarnji list, najmanj 4000. Med njimi pa niso le tožbe navadnih vojakov, ampak tudi tožbe, ki so jih proti državi oziroma hrvaški vojski vložili hrvaški generali. Na hrvaškem obrambnem ministrstvu imajo menda postavko, v kateri je zagotovljenih najmanj milijon evrov za »te« primere. Na dan pa je prišla še ena zanimivost v zvezi s tem.

Edini na svetu

Hrvaška vojska je bila še pred dvema letoma bržkone edina vojska na svetu, v kateri so imeli vojaki z zakonom določen osemurni delovnik in plačano vsako stražo, dežurstvo, nadurno delo … »Prepričan sem, da smo res edina država na svetu, kjer moramo načrtovati denar, ki ga bomo izgubili zaradi, to pač vemo vnaprej, izgubljenih sodnih sporov,« je pred časom dejal hrvaški obrambni minister Ante Kotromanović, ugledni član levosredinske vlade Zorana Milanovića. Pred časom je vlada omenjena določila, po katerih so zdaj plačani poklicni vojaki hrvaške vojske, le spremenila in se nekoliko približala standardom, ki veljajo v enotah Nata.

Skoraj neverjetna vojaška zgodba o neplačanem stražarjenju, dežurstvih in nadurnem delu (več kot osem ur) v hrvaških oboroženih silah pa je le svojevrstna jagoda na torti v dogajanju, povezanem z organiziranjem vojaške parade v čast 20. obletnice zmage nad srbsko vojsko v operaciji Nevihta.

Parada mora biti

Kar precej časa so trajale razprave, katerih rdeča nit je bilo iskanje odgovora na vprašanje, ali naj parada bo ali ne in kje.

Hrvaška bo 20. obletnico zmage nad srbsko vojsko v operaciji Nevihta poleg proslave v Kninu počastila tudi z vojaško parado v Zagrebu. Proslava v Kninu bo 5. avgusta, ko na Hrvaškem praznujejo dan zmage, domovinske hvaležnosti in dan veteranov, vojaška parada v Zagrebu pa bo na sporedu dan prej, se je odločila hrvaška vlada, soglasje pa je dala tudi predsednica države Kolinda Grabar-Kitarović.

Na Hrvaškem ocenjujejo, da bodo stroški avgustovske vojaške parade od deset do 15 milijonov kun (od 1,31 milijona do 1,97 milijona evrov), denar pa bodo zagotovili iz obrambnega proračuna. Po napovedih naj bi se na paradi, ki bo potekala po eni osrednjih zagrebških avenij, javnosti predstavilo približno 3000 hrvaških vojakov in policistov ter pripadnikov civilne zaščite in veteranskih združenj. Poskusili bodo zagotoviti tudi udeležbo vojakov iz partnerskih držav zveze Nato. Hrvaški mediji ugibajo, da utegnejo nad Zagrebom leteti tudi ameriška vojaška letala in helikopterji. Na paradi naj bi postavili na ogled več kot dvesto vojaških vozil, med njimi finske oklepnike in nemške samohodne havbice. Predstavilo se bo tudi hrvaško letalstvo, v morju med otokom Bračem in Splitom pa tudi nekaj vojaških plovil, ki jih bodo v Zagrebu prikazali po videopovezavi. Vojaški paradi kot obliki militarizacije družbe sicer nasprotujejo nekatere mirovniške nevladne organizacije na Hrvaškem.

Vlada in predsednica, ki je vrhovna poveljnica hrvaške vojske, sta kompromis sklenili pred kratkim, ko so rešitev spora – pozicija, s SDP na čelu, je bila za parado, opozicija, s HDZ na čelu, pa sprva proti – predlagali upokojeni hrvaški generali, med njimi Ante Gotovina, ki je bil eden od poveljnikov med operacijo Nevihta.

K sklenitvi dogovora pa je najbrž pripomoglo tudi to, da je hrvaška politična elita le uvidela, da so stvari ušle z vajeti, opazovalci, med njimi tudi diplomati, akreditirani na Hrvaškem, pa so se začeli nasmihati in zmajevati z glavami zaradi razprtij, ki so nastale kot posledica razprav, povezanih s parado.

In tako je obveljal kompromis, da bo vojaška parada v Zagrebu 4. avgusta, na dan, ko so hrvaške enote leta 1995 začele operacijo Nevihta, med katero so dokončno premagale srbske vojaške sile na Hrvaškem. Dan pozneje bo osrednja slovesnost na trdnjavi v Kninu, kjer bodo tudi slovesno odkrili skoraj tri metre visok spomenik prvemu hrvaškemu predsedniku Franju Tuđmanu. Sprva je bilo načrtovano, da bo ta iz brona, zdaj pa kaže, da bo zaradi zapletov, povezanih z razpisom, iz plastike, ki jo nameravajo – patinirati.