Neustanovna seja sabora

Zagreb – Ustanovna seja 8. sklica hrvaškega sabora, ki jo je sklicala hrvaška predsednica­ Kolinda Grabar Kitarović, ni uspela. Po dobre pol ure je bila prekinjena, sklic sabora pa nepotrjen.

Osemindvajset dni po hrvaških parlamentarnih volitvah še vedno ni jasno, kdo bo oblikoval novo hrvaško vlado, saj niti relativna zmagovalka, Domoljubna koalicija na čelu s HDZ, niti dosedanja vladajoča koalicija pod vodstvom SDP nima absolutne večine, obe pa si prizadevata dobiti podporo tretjeuvrščene stranke Most. Da to drži, je pokazala tudi ustanovna seja 8. sklica sabora, ki pa se je klavrno končala po pol ure. Edini kandidat za predsednika sabora, Robert Podolnjak, sicer član stranke Most, kandidiralo pa ga je 55 članov levosredinske koalicije Hrvaška raste, je namreč odstopil od kandidature, saj, kot je dejal, ni dobil podpore tudi HDZ.

Začasnemu predsedujočemu sabora Josipu Leku zato ni pre­ostalo drugega, kot da prekine sejo, ob tem pa je napovedal, da se bo nadaljevala, ko bo oblikovana večina, ki bo lahko izvolila novega predsednika parlamenta. Iz SDP so pozneje sporočili, da je bilo to pričakovano, saj, kot je dejal podpredsednik vlade Branko Grčić, »je predsednica države sejo bržkone sklicala prehitro, ko še ni bilo jasno, kakšna bo parlamentarna večina,« za HDZ pa prekinitev »ni nič tragičnega«.

Je pa v prvih ocenah hrvaških analitikov klavrnega začetka delovanja novega sklica sabora mogoče slišati, da je bila kandidatura Mostovega Roberta Podolnjaka, ki je sicer pravni strokovnjak, pravzaprav le igra velikih igralcev, ki ji je Podolnjak nasedel. Sam tega ni hotel komentirati, ampak je vztrajal, da bi sprejel kandidaturo, če bi ga podprla oba tabora, SDP in HDZ. Po prepričanju kolegice Jasmine Popović je bilo zdaj videti, »kako močan je Most«, dejansko pa, kot meni Jasmina Popović, »da sploh ni močan«.

Nadaljevanje seje bi utegnilo biti sklicano prihodnji teden, vendar bodo pravne službe hrvaškega sabora in najbrž tudi predsednice s tem imele še precej dela. Analitiki opozarjajo, da se v četrtstoletni zgodovini sodobne Hrvaške (in ustanavljanja sabora) še ni zgodilo, da bi bila parlamentarna večina pred prvo sejo sabora – velika ­neznanka.

V ponedeljek spet k predsednici

Kolinda Grabar Kitarović je za ponedeljek že sklicala drugi krog političnih konzultacij s parlamentarnimi strankami in poskušala dobiti odgovor, ali so nemara kaj bliže pri določanju parlamentarne večine in nove hrvaške vlade. Če se bo pokazalo, da ne, bo Kolinda Grabar Kitarović sklicala še tretji krog, najbrž 21. ali 22. decembra. Takrat bo jasno, ali bodo edina rešitev iz političnega pat položaja Hrvaške ponovljene volitve. Te bi bile spomladi prihodnje leto.

V 151-članskem 8. sklicu sabora poleg 59 hadezejevcev in 56 esdepejevcev sedi tudi 15 članov stranke Most, trije nekdanji Mostovi poslanci, ki so se pridružili izobčenemu mostovcu Dragu Prgometu, ta ima zdaj stranko Hrid (Čer), in Stipe Petrina, ki je zaradi nestrinjanja izstopil iz Mosta.

Poleg njih so v saboru še trije poslanci istrskega IDS, po dva iz slavonske HDSSB (med njimi je tudi pravnomočno obsojen vojni zločinec Branimir Glavaš) in zagrebške Bandić Milan 365 (poleg prvega moža Zagreba Milana Bandića še atletinja Sandra Perković) ter po eden iz aktivističnega Živega zidu in medžimursko-zagrebške Uspešne Hrvaške. Mandate ima tudi 8 poslancev nacionalnih manjšin. Slovensko manjšino bo zastopala, če bo sabor seveda konstituiran, izrednih volitev pa ne bo, predstavnica albanske manjšine Ermina Lekaj Prljaskaj, ki se bo, kot kaže, pridružila narodni HNS, ta pa je satelit levosredinske koalicije Hrvaška raste pod plaščem SDP oziroma Zorana Milanovića.