Ni plačila dajatve, ni cerkvenih storitev

Zagreb – Na Hrvaškem je po zadnjih podatkih več kot 320.000 državljanov z blokiranimi bančnimi računi. Vzrok? Neplačilo obveznosti. Finančne vzvode pa je zdaj v svoje roke vzela tudi hrvaška Katoliška cerkev. In pred zid postavila svoje vernike. Za zdaj le v delu Slavonije.

Število državljanov Hrvaške, ki imajo blokirane bančne račune zaradi neplačevanja dolgov, so zdaj dopolnili še najnovejši podatki državnega statističnega zavoda, ki je izračunal, da skoraj vsak peti državljan naše južne sosede živi na robu revščine, da s plačevanjem stroškov zamuja vsako deseto hrvaško gospodinjstvo, da si skoraj deset odstotkov gospodinjstev pozimi ne more plačati ogrevanja, skoraj 13 odstotkov državljanov pa si vsak drugi dan ne more privoščiti obroka z mesom ali ribo.

Na robu preživetja pa je menda tudi cerkev v slavonskih naseljih Rokovci in Andrijaševci. Tamkajšnji župnik Siniša Paušić se je namreč dokaj ostro obregnil ob vernike v svoji župniji, ker ne plačujejo cerkvenega prispevka (pravijo mu »lukno«), ter jim zagrozil, da ne bodo deležni nobenih cerkvenih storitev (pogrebov, krstov, porok …), če prispevka ne bodo plačali. »To ni moja župnija, ampak od vernikov. Vsaka družina ima najmanj tri mobilne telefone, številni plačujejo 400 kun (približno 50 evrov) letne članarine v lokalnem lovskem društvu, po 50 kun (skoraj sedem evrov) za smeti, redno plačujejo račune, ne morejo pa plačati cerkvi,« je v pismu vernikom zapisal lokalni župnik, kjer ni pozabil dodati, da morajo cerkveni davek (lukno) plačati vsi; od parov, vdov in vdovcev do ločenih in tudi tisti, ki so poročeni le civilno.

Ti ti, neplačniki

Letni cerkveni prispevek, iz katerega se (poleg je še miloščina), kot pravi župnik, financirajo stroški delovanja župnije, znaša 150 kun (skoraj 20 evrov) za gospodinjstvo in polovico manj (deset evrov) za tiste, ki živijo sami. Menda je v omenjenih vaseh Rokovci in Andrijaševci 325 družin takšnih, ki redno plačujejo dajatev cerkvi, kakšnih 300, ki to počno zelo neredno, in še kakšnih 300, ki dajatve sploh ne plačujejo. »Že nekaj let vas opozarjam, in ker se nič ne spremeni na bolje, ampak je le še slabše, smo prisiljeni sprejeti takšno odločitev,« opozarja župnik.

V lokalnih časnikih iz Slavonije doslej ni bilo mogoče zaslediti, da so se verniki razburili zaradi tega, je pa lokalni župnik dal vedeti, da podpisnik pisma ni le on, ampak tudi župnijski pastoralni in ekonomski svet.

Zacementirani vatikanski sporazumi

Na Hrvaškem je že nekaj časa slišati – včasih glasnejše, največkrat pa bolj tihe – zahteve po odločni spremembi nekaj več kot poldrugo desetletje starih vatikanskih dogovorov, sklenjenih med Hrvaško in Vatikanom, katerih osrednja nit je odnos med hrvaško Katoliško cerkvijo (HKC) in državo. Po prepričanju pobudnikov država daje HKC odločno preveč denarja iz državnega proračuna, za povrhu pa je HKC še oproščena plačevanja davkov na miloščino, darove, tudi na zaslužek od opravljenih porok, pogrebov, krstov pa tudi davka na nepremičnine, če vernik nepremičnino podari cerkvi. Registra o tem ni, prav tako je skrbno varovana skrivnost višina sredstev, ki jih HKC daje vsak mesec za plače župnikom in dostojanstvenikom.

Nobena skrivnost ni, da sprememb vatikanskih dogovorov med Vatikanom in Hrvaško še nekaj (beri: dolgo) časa ne bo; navsezadnje tudi zato, ker bi morala pobudo za začetek postopka dati vlada ali Hrvaška škofovska konferenca. Tej spremembe bržkone ne dišijo, saj bi ostala brez krepkega finančnega kolača. In če je bilo morda malce naivno misliti, da bi utegnila prejšnja levosredinska vlada kukuriku Zorana Milanovića storiti kak korak v to smer, je zdaj, ko oblast na Hrvaškem prevzema »najbolj desna vlada doslej«, na njeno čelo pa stopa »fiskalni konservativec« Tihomir Orešković, to skoraj nemogoče pričakovati. Ne nazadnje tudi zato, ker evidentirani najverjetnejši predsednik bodoče hrvaške vlade rad javno poudarja, da so z ženo in štirimi otroki katoličani, ki redno hodijo v cerkev. Spreti se s cerkvijo, tudi na politični ravni, pa bi bil precejšen greh.