Nogometaš pomembnejši od »bančne« zgodbe

Za Hrvaško je slovenska meddržavna tožba glede terjatev LB do hrvaških podjetij »strel v prazno«.

Objavljeno
16. september 2016 18.49
regent NOVA LJUBLJANSKA BANKA
Dejan Vodovnik, Zagreb
Dejan Vodovnik, Zagreb

Zagreb – Če sodimo po napisih, ki so jih hrvaški mediji namenili dejstvu, da je Slovenija vložila meddržavno tožbo glede terjatev Ljubljanske banke do hrvaških podjetij, ni daleč od resnice, da je Hrvaška ocenila potezo Slovenije kot – nepomembno.

Uradnega še ni ničesar, pravijo na Zrinjevcu, na sedežu hrvaškega zunanjega ministrstva, kjer so medijem potrdili, da Hrvaška še ni prejela nobene tožbe Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu zaradi kršitev pravic Ljubljanske banke pri izterjavi dolgov hrvaških podjetij.

So pa zato, čeprav daleč od naslovnic, hrvaški mediji ugotavljali, da gre za »kontinuiteto slovenske politike v primeru dolgov in terjatev Ljubljanske banke,« kot je ocenil Jutarnji list. Zagrebški časnik je tudi ocenil, da gre za popolnoma neverjetno tožbo, s katero so »Slovenci obtožili Hrvaško, da ni pravna država in da manipulira s svojim pravosodjem«. Dodali so, kako nobena hrvaška oblast ni bila tako močna, da bi lahko orkestrirala pravosodje ter da se s tem lahko strinjajo tudi tisti, ko so zelo kritični do hrvaškega pravosodja, ne glede na »nekatere neprimerne izjave posameznih hrvaških politikov (Slavko Linić; op. a.) v različnih obdobjih«.

Časnik slovenski strani napoveduje neuspeh, ob tem pa dodaja, da se »zelo neverjetno sliši možnost, da bo slovenski strani uspelo dokazati pristranskost odločitve sodišč, ki so jo povzročili politični pritiski«. Je pa Jutarnji list ob tem, v ločenem tekstu, dodal izjavo neimenovanega hrvaškega uradnika, da je nova slovenska tožba »strel v prazno«.

»Tožba brez podlage«

V primerjavi z bolj levo usmerjenim Jutarnjim listom, pa je (bolj desno usmerjeni) Večernji list najnovejši epizodi v odnosih med državama namenil bolj malo prostora. V komentiranem poročilu je bralcem le sporočil, da je Slovenija imela »kar četrt stoletja za tožbe glede terjatev«. Da gre za »tožbo brez podlage, seveda pa mora tudi hrvaška stran dobro pripraviti odgovor«, je za Hrvaško nacionalno televizijo (HRT) dejal odvetnik hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke Milivoj Žugić.

Dogajanje na relaciji med Ljubljano in Zagrebom pa je pravzaprav je v drugem planu hrvaškega političnega trenutka. V prvem je namreč sestavljanje vlade, ki poteka, kot pač poteka.

Naslovi, ki vabijo, in so pravzaprav »potisnili« slovensko tožbo v drugi, če ne celo tretji plan, pa so povezani s peripetijami v hrvaški ljudski stranki, kjer je del članstva javno priznal, da so namesto zase (pravzaprav za Narodno koalicijo, kateri se je stranka pridružila pod koalicijski dežnik) raje glasovali za HDZ, pa tudi s spori na levici, kjer iščejo vodilnega človeka SDP. Nič manj niso bolj odmevna kot »bančna« zgodba« ugibanja, kdo bo s kom sestavljal parlamentarno večino, ali bodo predstavniki manjšin v saboru (tudi slovenske) res enotni …

Zahteva Mosta po razglasitvi gospodarskega pasu v Jadranu je še dodatna tema, ki še bolj »zanima« južne sosede. Da gre v primeru slovenske bančne tožbe za, po prepričanju hrvaške strani, dokaj nepomembno zadevo, vsaj, kar se hrvaške strani tiče, morda dovolj zgovorno kaže dejstvo, da je na prvih straneh hrvaških medijev (Jutarnji list) precej več prostora kot slovenski tožbi, poleg povolilnega dogajanja in ugibanja, namenjenega aferi, povezani z ločitvijo in spletkami, v katerih je osrednji igralec hrvaški nogometaš Dejan Lovren.