Nova napoved nadzora na mejah

Dunaj – Jutri se bodo v prestolnici sestali avstrijski deželni in zvezni voditelji na posebnem »vrhu« o begunski krizi, o tem, kaj storiti, pa je med strankama iz vladajoče koalicije še vedno nesoglasje.

Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz, ki prihaja iz manjše koalicijske partnerice ljudske stranke, je včeraj v Bruslju ponovil, da sta bili kulturi »vabljenja« oziroma »dobrodošlice« napačni. Evropa mora po njegovih besedah zmanjšati pritisk pribežnikov, najbolj idealno pa bi bilo, če bi jih ustavili že na zunanjih mejah. A ker nadzor nad temi ne deluje, vseevropskega načrta za rešitev problema pa ni, bodo države, kakršna je Avstrija, je napovedal prvi mož dunajske diplomacije, prisiljene sprejeti ostrejše nacionalne protiukrepe. Kurz pričakuje, da se bodo v njegovi državi o njih dogovorili jutri na begunskem »vrhu«, in napoveduje, da bo med njimi povečanje nadzora na mejah.

Avstrija je na schengenski meji s Slovenijo spet uvedla nadzor že 16. novembra lani, kar dobro vedo tudi potniki v avtomobilih, ki morajo za prestopanje meje v to smer vedno imeti pripravljene osebne dokumente. Konec leta pa so na delu meje z južno schengensko sosedo začeli postavljati tudi 3,7-kilometrsko ograjo.

Da severna soseda konec tega tedna čez slovensko-avstrijsko mejo ne bo več spuščala prišlekov, ki ne nameravajo zaprositi za azil v Avstriji ali Nemčiji, je že prejšnji teden izjavila Kurzova strankarska kolegica in notranja ministrica Johanna Mikl Leitner. Avstrijska oblast je v to prisiljena zaradi severne sosede Nemčije, ki je že decembra lani priprla »balkansko pot« in začela na meji z Avstrijo zavračati tiste begunce, ki nočejo ostati pri njih, ampak bi hoteli za azil zaprositi na Danskem ali Švedskem. A zaostritev nadzora na mejah je pred dnevi napovedal tudi socialdemokratski kancler Werner Faymann, njegove nejasne izjave za časnik Österreich pa so, kakor so ugotovili v avstrijski agenciji APA, predvsem v tujini povzročile velik preplah. »Avstrija ukinja schengen,« so se v soboto zvečer glasili naslovi novinarskih poročil, ki so »povzemala« kanclerjev intervju, zato so v njegovem uradu morali pojasnjevati, da Avstrija nikakor ne izstopa iz schengenskega sporazuma o prostem pretoku ljudi.

Postopek za azil bi opravljali kar na meji

Če se zdi, da so v avstrijski vladi tako »rdeči« kot »črni« za zaostritev nadzora na mejah, pa socialdemokrati še vedno nasprotujejo zahtevam ljudske stranke, da bi morala Avstrija določiti zgornjo mejo za število beguncev, ki jih še lahko sprejme. O tem, da država po ženevski konvenciji in drugih mednarodnih sporazumih ne more odreči gostoljubja upravičenim prosilcem za azil, svarijo tudi v avstrijskem Karitasu in drugih človekoljubnih organizacijah, toda v ljudski stranki opozarjajo, da so razmere v državi, v kateri je lani za azil zaprosilo kar 90.000 ljudi, že zdaj nevzdržne in da brez omejitve števila beguncev ne bo šlo. Tako nacionalni kot regionalni socialdemokratski voditelji so omejevanju sprejema pribežnikov do zdaj nasprotovali, pač pa nekateri, kot je »rdeči« deželni glavar Gradiščanske Hans Niessl, hočejo, da zvezne oblasti že na državnih mejah preprečijo vstop »ekonomskim migrantom«. To bi pomenilo, da bi postopek za pridobivanje azila preselili na mejo, so ugotovili v komentarju na avstrijskem radiu.