Tiskane izdaje
Zagreb – Hrvaško vrhovno sodišče je zaradi proceduralnih napak v celoti razveljavilo prvostopenjsko sodbo nekdanjemu poveljniku obrambe v Osijeku Branimirju Glavašu in petim soobtožencem zaradi vojnih zločinov. Županijsko sodišče v Zagrebu bo moralo sojenje v primerih »garaža« in »selotejp« ponoviti. V prvem primeru so na Glavašev ukaz v garažah za občinsko stavbo v Osijeku likvidirali dva osiješka Srba, v primeru Selotejp pa gre za likvidacije ob Dravi. Ime je dobil po lepilnem traku, s katerim so bile zvezane žrtve. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so na prvi stopnji napačno obravnavali obdobje, v katerem so bili zgrešeni zločini, kot »nemednarodni oboroženi spopad«.
Sodnik županijskega sodišča je menil, da do priznanja Hrvaške 15. januarja 1992 ni bilo meddržavne vojne. Vrhovno sodišče pa je sklenilo, da se je meddržavna vojna začela 8. oktobra 1991, ko je sabor dokončno prekinil vse povezave s takratno SFRJ. Zato je treba primer Garaža iz avgusta 1991 obravnavati v skladu z nemednarodnim spopadom, primer Selotejp iz decembra 1991 pa kot meddržavni spopad, so pojasnili na vrhovnem sodišču.
Gre za prvi primer na Hrvaškem, v katerem bodo ponovili sojenje v celoti, potem ko so obtoženci že prestali zaporne kazni. Glavaš je na pogojni prostosti do junija 2017, ko se mu bo iztekla osemletna zaporna kazen, ki jo je prestal v zaporih v Bosni in Hercegovini.
Glavaš je bil sicer saborski poslanec pred nedavnim samorazpuščenega 8. sklica hrvaškega sabora, lani pa je povzročil pravcati vihar v javnosti, ko je kot svojevrstni veliki vodja in ustanovitelj Hrvaške demokratske zveze za Slavonijo in Baranjo (HDSSB), katere poslanec je, nadziral predstavitev tako imenovane Slavonske sokolske garde.
Zaradi glasbene podlage ob dogodku - to je bila pesem skupine Laibach Geburt Einer Nation - je dogodek razjezil tudi slovenske glasbenike, številni hrvaški politiki pa so ob tem dogodku omenjali črnosrajčništvo, saj so Glavaševi vojaki bili oblečeni v črne srajce in črne uniforme in so v precejšnji meri spominjali na preteklost in na vlogo črnosrajčnikov v njej.
Glavaš je bil sicer član HDZ, leta 2005 pa ga je predsednik stranke Ivo Sanader izključil iz stranke in ga obtožil, da vodi »avtonomaško politiko«. Glavaš je nato sestavil neodvisno listo Hrvaški demokratični zbor Slavonije in Baranje (HDSSB), zmagal na lokalnih volitvah, le nekaj mesecev pozneje pa je bila proti njemu vložena obtožnica zaradi vojnih zločinov nad srbskim prebivalstvom v Osijeku. Pred leti ga je vrhovno sodišče obtožilo na osem let zapora, ki ga je preživljal v Mostarju, »njegova« stranka pa je dokaj močna na območju Slavonije in Baranje.
Hrvaško ustavno sodišče je januarja lani razveljavilo pravnomočno sodbo in Glavaša so lani izpustili iz zapora v Mostarju na pogojno prostost. Ustavni sodniki so od vrhovnega sodišča zahtevali ponovitev procesa zaradi pritožbe, da so med postopkom kršili Glavaševe pravice, kot jih določa konvencija o zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
»Zame je najpomembneje, da je obsodba razveljavljena in se vrača na začetek. Verjamem, da bom v ponovljenem postopku dokazal svojo nedolžnost,« je medijem sporočil Branimir Glavaš, ki se mu pogojna prostost izteče sredi prihodnjega leta.
