Tiskane izdaje
Hrvaška je razpeta med zahod, med mejne prehode s Slovenijo, kamor dovaža begunce oziroma migrante, in vzhod, zlasti v zbirno-tranzitni center v Opatovcu, od koder pošilja begunce proti Sloveniji. Pohval o delu vseh na Hrvaškem, ki so tako ali drugače vpeti v dogajanje tako na vzhodu kot na zahodu, ne manjka, očitki na račun drugih pa priletijo skoraj vsak trenutek. Tako je včeraj Milanović ob včerajšnjem – predvolilnem, Hrvaško čakajo novembra parlamentarne volitve – obisku na Reki dejal, da ne ve, zakaj bo Slovenija poslala vojake na mejo s Hrvaško, če ob njej ni zidu. Dejal je, da se ne bi bilo dobro prerekati z Ljubljano, saj so oni (Slovenci, op. a.) zdaj, prva dva dneva, malo v stresu, a bodo na koncu dojeli,« je izjavil. In še dodal, da zidove med državami postavljajo le neumni, pozabil pa povedati, da tudi Hrvaška, resda v skrajnem primeru, namerava zgraditi zid – na meji s Srbijo.
Hrvaški politični analitiki se strinjajo, da predvolilni čas precej vpliva na begunsko dogajanje. Levosredinski oblasti z Zoranom Milanovićem na čelu pa sedanje razmere še kako ustrezajo. Še posebno da se migranti ne Hrvaškem ne zaustavljajo predolgo, ampak da jih preusmerjajo naprej. »Hrvaška ne bo dovolila, da država postane zbirni center,« je pred časom govoril Milanović in zdaj to napoved uresničuje. Vsaka drugačna različica sedanjega dogajanja pa bi bila za Milanovića (predvolilno) najbrž škodljiva. Prav odločitve in izjave hrvaških politikov, povezane z begunsko krizo, pa naj bi po prepričanju političnih analitikov precej vplivale na volilne odločitve državljanov.
V Ključu Brdovečkem.
»Lahko greste naprej, vendar je pot blatna in skoraj nemogoča,« mi je povedal hrvaški policist, eden od treh, ki dežurajo na mejnem prehodu. Vendar se je hitro premislil, saj je prehod čez most prijazno prepovedal tako meni kot kolegu iz Finske.
»Dopoldne je mimo nas stopala kolona ljudi, niti približno ne vemo, kdaj bo prišla nova,« pa je povedala naključna sogovornica, kakšnih sedemdeset let jih je imela, ki se je vračala iz bližnje lokalne trgovinice v Ključu Brdovečkem. Le nekaj metrov naprej, preden kolona beguncev zavije na desno, proti koruznim poljem, čez most s tremi policisti, ki bi se utegnil kaj kmalu podreti, pa je znak v spomin za hrvaške žrtve križne poti proti Pliberku. Simbolično.
Helikopter slovenske vojske je vrtinčil zrak nad glavami, njegova ruta poleta pa je bila, kot smo ocenili, med mejnimi prehodi Harmica/Rigonce in Bistrico ob Sutli/Sotli.
Na obzorju novi izredni vlaki
Medtem je na vzhodu Hrvaške, kot so sporočili hrvaški policisti, kakšnih 3000 ljudi čakalo na vstop na Hrvaško. Tudi nov izredni vlak, ki bo popeljal približno 600 beguncev proti Sloveniji, je bil pozno popoldne že pripravljen na nekajurno pot v bližino Slovenije.
V Ključu Brdovečkem pa je starejša prebivalka na ograjo svoje hiše na Mokriški ulici obešala srajce. »Jih boste kar na ograji sušili? Se ne bojite, da vam jih bodo begunci pobrali?« vprašam.
»Saj jih ne sušim, so povsem suhe, čiste in zlikane. Če jih bo kdo, ki bo morda zvečer ali jutri stopal mimo, potreboval, naj jih le vzame in se za silo pogreje,« je dejala, ko se je oktobrski mrak spuščal na naselje in Mokriško cesto v hrvaškem Ključu Brdovečkem.
