Hrvaška in korupcija: Odbor proti, predsednica za pomilostitev

Novi pravosodni minister bi spremenil ustavo, da »zločini iz hrvaške privatizacije ne bodo zastarali«.

Objavljeno
03. februar 2016 21.36
Dejan Vodovnik
Dejan Vodovnik

Zagreb − »Ne bomo dovolili, da privatizacijski kriminal zastara,« zatrjuje novi hrvaški pravosodni minister Ante Šprlje, sicer iz vrst stranke Most neodvisnih list. Skoraj sočasno je hrvaška javnost izvedela, da je predsednica Kolinda Grabar - Kitarović pomilostila nekdanjega lastnika prevozniške družbe Croatia Bus Leona Sulića, obtoženega zaradi finančnih malverzacij.

Proces proti lastniku (nekoč) največjega avtobusnega podjetja na Hrvaškem se je vlekel od leta 2003, očitali so mu finančne malverzacije v višini dveh milijonov evrov. Sulić, znani donator stranke HDZ pa tudi brat nekdanje saborske poslanke iz vrst HDZ v devetdesetih letih, je bil leta 2005 obsojen na sedem let zaporne kazni, vendar je že prej pobegnil iz države. Hrvaško vrhovno sodišče je primer nato vrnilo na začetek, Sulić se je branil s prostosti, sodišče pa ga je znova obsodilo na sedem let zapora. Vrhovno sodišče je kazen znižalo za dve leti, zaradi zdravstvenih težav pa so mu odobrili tudi predčasno prekinitev njenega prestajanja. Sulić bi moral biti v zaporu še 22 mesecev, a ga je hrvaška predsednica zdaj pomilostila.

V celotnem primeru pa je zanimiva podrobnost. Že pred časom so namreč Sulićevi odvetniki na hrvaško pravosodno ministrstvo, ki ga je vodil še Orsat Miljenić iz vrst SDP oziroma levosredinske vlade Kukuriku, naslovili prošnjo za pomilostitev. Ministrstvo oziroma odbor, pristojen za pomilostitve, njegovo mnenje je sicer neobvezujoče, je prošnjo zavrnil. Podrobnosti in pojasnila, zakaj se je predsednica Grabar - Kitarovićeva odločila za Sulićevo pomilostitev, hrvaška javnost za zdaj ne pozna.

Zanimivo je, da skoraj sočasno prihaja iz ust novega pravosodnega ministra napoved, da bo treba spremeniti hrvaško ustavo in zagotoviti, da »zločini iz hrvaške privatizacije ne bodo zastarali«. Hrvaška javnost že dolgo ne verjame več lastnemu pravosodju, zato ne preseneča, da bi velika večina državljanov podpisala izjavo Branka Mijića iz reškega Novega lista, ki je dejal: »Imamo pokradeno državo, pravno pa ne vemo, kdo je tat. Vse je pokradeno, vendar pravno ni ukradeno nič.« Povrhu vsega je že kar nekaj raziskav javnega mnenja pokazalo, da je prav pravosodje tisto področje, o katerem precej hrvaških državljanov meni, da je najbolj korumpirano, in ki omogoča, da so vojni dobičkarji na prostosti.

Zahteve za pomilostitve iz Vukovarja

Bržkone utegne predsedničina pomilostitev Leona Sulića povzročiti še kakšen odziv, hrvaško pravosodje, poleg tehnokratske vlade Tihomirja Oreškovića pa se bo moralo ukvarjati s še enim primerom.

Štab za zaščito hrvaškega Vukovarja je namreč od Oreškovićeve vlade zahteval pomilostitev za 28 ljudi, proti katerim se vodijo kazenski postopki, povezani z razbijanjem in odstranjevanjem dvojezičnih tabel na javnih ustanovah v Vukovarju.

Spomnimo: septembra pred dvema letoma so nasilni protestniki uničili prve napise v latinici in cirilici, ki so jih zgodaj zjutraj postavili na poslopjih policije ter davčne in državne uprave v Vukovarju. Protestniki so napise razbili s kladivom, v prerivanju pa so bili ranjeni štirje policisti. Proti »razbijalcem« so bili sproženi kazenski postopki, eden od veteranov, ki so sodelovali pri razbijanju oznak, pa je medtem – po prepričanju veteranov zaradi nasilnega obnašanja policista, po prepričanju policije pa zaradi zdravstvenih težav – že umrl.

Zdaj, poltretje leto pozneje, se je štab za obrambo hrvaškega Vukovarja spet oglasil. »Moratorij na uvedbo cirilice v Vukovarju in zahteva za pomilostitev 28 veteranov domovinske vojne, ki so sodelovali pri razbijanju dvojezičnih napisov« sta zahtevi, ki ju je štab poslal vladi Tihomirja Oreškovića v »takojšnje obravnavanje«.