Orbán se sooča z opozicijo z ulice

Medtem ko je opozicija na Madžarskem še vedno nemočna in razdrobljena, so se avtoritarni desni vladi Viktorja Orbána uprli nezadovoljni državljani brez skupne politične platforme. Motijo jih predvsem vse tesnejše navezovanje Madžarske na Rusijo – in odmik od EU – ter korupcija javnih uslužbencev.

Nedavnega protesta pred madžarskim parlamentom v Budimpešti, poimenovanega »dan ogorčenja«, se je udeležilo kakšnih 10.000 ljudi, ki so vzklikali protivladna gesla in zahtevali odhod premierja Viktorja Orbána. Shod so organizirale nevladne organizacije, študenti in umetniki, strankarskih simbolov pa v skladu z dogovorom niso razkazovali, čeprav so se shoda udeležili tudi nekateri opozicijski politiki. Protestni val se je sicer začel konec oktobra, potem ko je madžarska vlada napovedala uvedbo tako imenovanega internetnega davka, s katerim bi uporabnikom interneta zaračunali prenos podatkov po spletu; za vsak gigabajt prenosa bi morali plačati 150 forintov ali približno pol evra davka.

Napoved takšnega ukrepa, ki so ga kot protidemokratičnega kritizirali tudi iz EU, je močno razjezila predvsem mlajše Madžare. Ti so na množičnih protestih zahtevali njegov preklic in nezadovoljstvo izrazili z metanjem računalniških delov v stavbo vladajoče stranke Fidesz. Ljudje so opozarjali, da bo takšen davek najbolj prizadel predvsem mlade in revnejše. Vlada je nato napovedala uvedbo kapice, ki bi največji mesečni znesek omejila na 700 forintov, ker pa tudi to ni pomirilo ljudi, je bil Orbán prisiljen k umiku predlaganega davka.

Nedavni »dan ogorčenja« pred madžarskim parlamentom (in v manjšem obsegu po nekaterih drugih krajih) pa je bil usmerjen proti madžarski vladi nasploh, saj ji ljudje očitajo razmah korupcije in preveč prorusko politiko. Protestniki so nosili evropske zastave in vzklikali »Evropa, Evropa« v smislu nasprotovanja sedanji vladni politiki, ki državo po njihovo oddaljuje od Unije. Evropska zastava je postala simbol domnevne (ne)evropskosti madžarske vladne politike predvsem po tem, ko je predsednik parlamenta László Kövér, tesni Orbánov politični sodelavec, ukazal umik zastav EU iz stavbe in prostorov parlamenta, opozicijskim poslancem pa so večkrat preprečili, da bi zastavo prinesli v parlamentarno dvorano.

Veliko začudenja in slabe volje

Odmik od politike EU ljudje razumejo tudi v Orbánovem odkritem simpatiziranju z Rusijo. Pozornost je med drugim vzbudila tudi prisotnost predsednika vlade na prijateljski nogometni tekmi v Budimpešti med Madžarsko in Rusijo, ki si jo je Orbán ogledal na častni tribuni. V času, ko se Evropa dogovarja o zaostritvi sankcij proti Rusiji zaradi njene vloge v konfliktu v Ukrajini, je takšno vedenje po mnenju kritikov nesprejemljivo.

V madžarskih medijih med drugim citirajo intervju z belgijskim profesorjem politologije Jean-Michelom de Waelejem na spletnem portalu Euractiv, ki je ostro kritiziral navezovanje madžarske vlade na Rusijo. Po njegovem je trenutna madžarska vlada bolj proruska kot je bila Madžarska v 80. letih v času komunizma. Jean-Michel de Waele ocenjuje, da je Orbánu všeč Putinov model avtoritarnega vladanja s policijsko državo in tesnim nadzorom nad mediji. Vendar je takšna kljubovalna protibruseljska država številnim Madžarom tudi všeč, saj utrjuje videz Orbána kot pokončnega upornika tujemu diktatu.

Drugi glavni očitek kritikov vladi pa je domnevna korupcija v najvišjih političnih in uradniških krogih, predvsem po nedavni odločitvi ZDA, da zaradi korupcije javno objavi prepoved potovanja na njeno ozemlje šestim visokim madžarskim uradnikom, med njimi je tudi vodja državnega davčnega urada Ildikó Vida, prav tako članice vladne stranke Fidesz.

Ameriške obtožbe so sprožile veliko začudenja in slabe volje pri madžarski vladi in ogorčenja pri ljudeh in opoziciji. Kot piše evropski časopis EUobserver, očitki o sumljivem delovanju madžarske davkarije niso nič novega. Pred letom dni je o obsežnem sistemu utajevanja davka na dodano vrednost nekaterih velikih podjetij javno spregovoril nekdanji davčni inšpektor András Horváth, po tem ko se na njegova opozorila niso odzvali pristojni na davčni upravi in v vladi. Na koncu je policija z očitkom izdaje davčnih skrivnosti preiskala njegov dom in mu zaplenila računalnik in nosilce podatkov.

EUobserver opominja, da je bila uporaba ukrepa prepovedi prihoda na ozemlje ZDA doslej rezervirana za uradnike korumpiranih oblasti držav v razvoju in represivnih režimov. Da so se uradniki njegove države kot edine iz EU znašli na tem seznamu ZDA, Madžarski ni v ponos, je za omenjeni časopis priznal tudi Orbán, čeprav je odločno zatrdil, da proti tem šestim uslužbencem ne bodo uvedli nobene preiskave, dokler ne vidijo kakšnega konkretnega dokaza. Eden od teh uslužbencev je menda Orbánov osebni svetovalec.

Victoria Nuland, diplomatka ameriškega zunanjega ministrstva, odgovorna za odnose z EU, je bila v kritiki Madžarske odkrita: »Kako lahko spite ponoči pod zaščito Nata, medtem ko podnevi uvajate nesvobodne ukrepe; razpihujete nacionalizem, omejujete svobodo medijev in demonizirate civilno družbo?« Predsednik vlade Orbán pa je zavrnil kritike o protievropski politiki in zagotovil, da bo Madžarska izpolnila vse svoje obveze do EU in Nata. Na Madžarskem pa medtem ugibajo, ali so zadnji protesti znamenje prebujanja opozicije, ki bi lahko predstavljala resnejšo alternativo sedanji vladi. Tudi po mnenju levo usmerjenih medijev bodo morali kritiki najti nekakšno skupno politično podlago, če bodo hoteli postati grožnja Viktorju Orbánu, ki že drugi mandat neovirano vlada z dvetretjinsko večino svoje stranke Fidesz.