Tiskane izdaje
Ljudsko izjavljanje o tem, ali naj se Madžarska ukloni »prisili« Bruslja in solidarnostno sprejme na staro celino že prispele pribežnike, bo 2. oktobra. Doslej so se v Budimpešti izogibali odgovoru na vprašanje, kaj bodo storili po tem, če referendum »uspe« oziroma nanj pride več kot polovica volivcev, ki večinoma glasuje proti. Pred dnevi so v javnost pricurljale novice, da se bo v tem primeru premier Viktor Orbán podal v boj za spremembo temeljnega akta Evropske unije, lizbonske pogodbe.
Ker večina Madžarov nasprotuje solidarnosti razmestitvi okoli 1300 prišlekov na njihovem ozemlju, je za tamkajšnje oblasti edina težava v tem, ali se bo glasovanja udeležilo dovolj, namreč eden več kot polovica volivcev, da bo sploh veljaven. Vlada je zaradi »vsiljenih« kvot proti evropski komisiji že sprožila pravdo pred najvišjim evropskim sodiščem, njen predsednik pa je pred dnevi spet napadel politiko dobrodošlice nemške kanclerke Angele Merkel. V EU bi morali po njegovih besedah vse nezakonite imigrante prijeti in jih poslati na kak otok ali v severno Afriko. “»Postaviti moramo velika begunska taborišča zunaj EU, z oboroženimi varnostniki in finančno podporo Unije. Vsak, ki je prišel k nam nezakonito, se mora vrniti tja. Tam lahko šele zaprosi za azil,« je Orbán povedal za madžarsko novičarsko spletišče Origo.
Dobro obveščeni
Njegova vlada je s plakati in milijoni razposlanih propagandnih brošur prebivalstvo dobro »obvestila« o tem, kakšno nevarnost da predstavljajo pribežniki za varnost in kulturno identiteto stare celine nasploh in Madžarske posebej. O tem, kaj bodo oblasti v Budimpešti storile, če jim bo ljudsko izjasnjevanje tudi »uspelo«, pa še vedno molčijo. Ko so Orbána konec prešnjega tedna v njegovem tradicionalnem radijskem pogovoru vprašali, kakšne bodo pravne posledice »veljavnega in uspešnega« referenduma, je sicer odgovoril, da ve, kakšni so naslednji koraki, a da jih noče obelodaniti, ker bi tako odvrnil pozornost od trenutno najpomembnejše naloge: »zmagati« na referendumu.
Manj kot teden dni po tem so premierovo skrivnost obelodanili v madžarskem dnevniku Népszabadság, če gre verjeti njihovemu »viru zelo blizu vlade«. Ta je povedal, da pravne posledice referenduma nikakor ne bodo notranje narave, ampak da jih hoče Orbán izkoristiti za svoj končni prodor na veliko prizorišče politike Unije. Povedel naj bi boj za takšno spremembo lizbonske pogodbe, temeljnega akta Evropske unije, da skupna evropska politika ne bi več določala nacionalnih politik do priseljencev. To »zaupno« informacijo, ki je odmevala po stari celini, so objavili v istem dnevniku, ki je še pred nekaj meseci navedel besede visokega predstavika vlade, da Orbán ne namerava predlagati sprememb lizbonske pogodbe, saj se doslej ni še nikoli lotil »reševanja brezupnih primerov«. Tudi sam premier je še julija rekel, da zdaj ni čas za spreminjanje lizbonske pogodbe, toda »ko se bodo strasti polegle, bi se morali vprašati: ali niso v tej pogodbi problemi, o katerih bi morali znova premisliti?«.
Protestno pismo
Odnos Madžarske do pribežnikov je pred dnevi ostro spet obsodila mednarodna organizacija Human Rights Watch. Luksemburški zunanji minister Jean Asselborn je pred kratkim celo izjavil, da bi jo morali izključiti iz EU. Zaradi Budimpešte so se razburili tudi v tako imenovanih nordijskih državah. Budimpešta je že maja obvestila ostale članice EU, da ne bo spoštovala dublinskih sporazumov oziroma ne bo sprejemala pribežnikov, ki jih bodo te hotele vrniti na Madžarsko. Ti so v Unijo tako ali tako najprej vstopili v Grčiji, je bil argument madžarske vlade. To je razjezilo Dansko, Finsko, Islandijo, Norveško in Švedsko, ki so 9. septembra v Bruselj poslale skupno protestno pismo, v katerem so evropskega komisarja za migracije Dimitrisa Avramopolousa pozvale, naj »takoj ukrepa« zaradi tega »nesprejemljivega kršenja evropske zakonodaje«. Evropska komisija je konec prejšnjega leta proti Madžarski sicer sprožila preiskavo zaradi njihovih novih ostrih priseljenskih zakonov, kar so v Budimpešti označili za »nepošten in nepravičen« ukrep oziroma »maščevanje tistih političnih skupin, ki nasprotujejo madžarski politiki varovanja mej«, a v spor med nordijskimi državami in Madžarsko se doslej ni hotela vmešavati, češ da je to »bilateralna« zadeva.
Madžarsko »reševanje« begunskega problema je izzvalo reakcije tudi v Veliki Britaniji. V propagandnih knjižicah, v katerih so madžarske oblasti milijone volivcev pozvale, naj na referendumu glasujejo proti, so namreč zapisali, da so zaradi velikega števila emigrantov v nekaterih državah nekateri predeli že preveč nevarni, da bi v njih vstopili. Objavili so tudi zemljevid Evrope z vrisanimi rdečimi pikami, ki označujejo te predele, med njimi pa po velikosti izstopata tisti, ki obkrožata Pariz in London. O francoskih odzivih ni bilo še nič slišati, pač pa se je na brošuro uradno pritožil britanski veleposlanik v Moskvi, je povedal madžarski zunanji minister Peter Szijjarto v pogovoru z voditeljem britanske televizije BBC Evanom Davisom, ki je madžarsko vladno progandno brošuro označil za »lažnivo in žaljivo za našo državo«.
