Sabor potrdil: 13. hrvaško vlado vodi Tihomir Orešković

Kot je napovedal, se bo njegova vlada osredotočila na krepitev gospodarstva in življenjskega standarda hrvaških državljanov.

Mo. B., STA, M. Č.
Fri, 22.01.2016, 14:56; spremenjen: 23:44

Kdo je Tihomir Orešković?

V letu, ko bo napolnil 50 let, je otrok hrvaških izseljencev iz Kanade Tihomir Tim Orešković prevzel vodenje nove, 13. hrvaške vlade. Orešković prihaja na čelo Banskih dvorov z visokega menedžerskega položaja v izraelski farmacevtski družbi Teva. Obljubil je krepitev hrvaškega gospodarstva in življenjskega standarda prebivalcev.

Ko je pred lanskim božičem postal mandatar za sestavo nove desne hrvaške vlade, se je Orešković iz tujine vrnil na Hrvaško. Leta 2014 je namreč v Amsterdamu prevzel posle finančnega direktorja Teve. Je uspešen menedžer brez političnih izkušenj.

Velja za nestrankarskega človeka, kot finančnega strokovnjaka pa ga je predlagala največja vladna stranka HDZ. V HDZ so razkrili, da je Orešković pred časom zavrnil njihovo ponudbo, da bi prevzel finančno ministrstvo po parlamentarnih volitvah novembra lani, na katerih so pričakovali zanesljivo zmago.

Potem ko so novo vlado lahko oblikovali le v koaliciji z Mostom neodvisnih list, ki je vztrajala pri strokovni in reformni vladi, so se spomnili Oreškovića in mu dali tri ure časa, da se odloči ali bo sprejel položaj mandatarja nove vlade, so še pojasnili v HDZ glede tega, kako so prišli do mandatarja.

Orešković se je odločil, da bo sprejel izziv ter napovedal, da bo v štirih letih mandata skušal spremeniti negativna gospodarska gibanja na Hrvaškem in zvišati življenjski standard državljanov.

Kot enega svojih osebnih ciljev pa je napovedal tudi izboljšanje svoje hrvaščine.

Rodil se je leta 1966 v Zagrebu. Kmalu potem se je s starši preselil v Kanado. Na tamkajšnji univerzi McMaster je leta 1989 diplomiral iz kemije. Tam je končal tudi MBA študij s področja financ in informacijskih sistemov.

Potem je zasedal različne vodilne funkcije v kanadskih farmacevtskih družbah Ely Lilly in Novopharm, ki je tudi članica skupine Teva.

V Tevi je Orešković zaposlen od leta 2005. Ta družba je leta 2008 postala lastnica Plive, Oreškovića pa so pripeljali v največjo hrvaško farmacevtsko družbo leto kasneje. V Plivi je zasedal več različnih vodstvenih položajev.

Potem ko je julija 2014 prevzel odgovornost za finančno poslovanje Teve v Evropi, je aprila lani bil imenovan za glavnega finančnega direktorja Tevinega globalnega generičnega poslovanja v Amsterdamu, piše na spletni strani Plive.

Je poročen in ima štiri otroke. Na Linkedinu se predstavlja kot Tim Oreskovic.

Zagreb − Po celodnevni razburljivi razpravi je večina hrvaških poslancev nocoj potrdila 13. hrvaško vlado, ki jo bo vodil premier Tihomir Orešković. V vladi, ki jo sestavljata desna Domoljubna koalicija in stranka Most neodvisnih list, bosta dva podpredsednika in 20 ministrov.

Vlado mandatarja Oreškovića je podprlo 83 izmed 149 poslancev, ki so bili v saboru med glasovanjem. Proti je glasovalo 63 poslancev, pet je bilo zadržanih. Po glasovanju so vsi člani vlade tudi zaprisegli.

Orešković je pred tem v saboru predstavil program vlade in njeno sestavo ter zahteval zaupnico 151-članskega parlamenta, poroča Slovenska tiskovna agencija.

V polurni predstavitvi načrtov vlade je dopoldan zelo na splošno povedal, da si bodo prizadevali predvsem za vzpostavitev makroekonomskega ravnovesja in da bodo Hrvaško do konca štiriletnega mandata leta 2020 preoblikovali v boljšo državo.

Načrtuje, da bodo povprečno stopnjo bruto domačega proizvoda (BDP) z obstoječih 1,8 odstotka zvišali na »več kot štiri ali pet odstotkov« leta 2020. Obenem nameravajo znižati javni dolg s sedanjih 87 odstotkov BDP na manj kot 80 odstotkov.

Da Hrvaška ne bo končala v smeteh

Proračunski primanjkljaj nameravajo v letu 2017 znižati pod tri odstotke, kot je to zahtevala evropska komisija. »Na ta način bomo izpolnili tudi maastrichtske kriterije,« je dejal Orešković. Prizadeval si bo tudi za izboljšanje bonitetne ocene Hrvaške, da ne bo končala v »smeteh«.

Dejal je, da nameravajo letos najeti 500 milijonov evrov posojil za znižanje dolgov, kar bo tudi sporočilo investitorjem in agencijam, da je Hrvaška pripravljena sprejeti tudi težke odločitve.

Orešković je napovedal, da si bodo prizadevali za krepitev izvoza in konkurenčnosti ter boljše poslovno vzdušje na Hrvaškem, da bi privabili tuje vlagatelje. Želi si, da bi bila Hrvaška konkurenčna primerljivim članicam EU, kot so Slovenija, Madžarska, Bolgarija, Romunija, Slovaška in Češka.

Načrtuje tudi koriščenje vseh državnih virov, predvsem z nadaljevanjem privatizacije. Z drugim letom mandata si bo prizadeval tudi za uvajanje davka na nepremičnine, ki niso v uporabi. Pričakuje izboljšanje učinkovitosti javnega sektorja in administracije.

V njegovih načrtih je približno milijardo evrov tujih vlaganj na Hrvaškem do leta 2020. Obenem pričakuje, da bodo uspešni pri pridobitvi denarja iz evropskih skladov, kjer Hrvaška lahko računa na 10,8 milijarde evrov do konca desetletja. Strateške projekte vidi v energetiki, turizmu in infrastrukturi.

Nova vlada ima v svojem mandatu za cilj tudi znižanje brezposelnosti pod 14 odstotkov ter zvišanje BDP na prebivalca, ki je lani znašal okoli 10.300 evrov, za najmanj 2000 evrov.

Orešković namerava tudi izboljšati zdravstveni sistem, ko gre za administracijo in javne razpise, kot tudi izobraževalni sistem, ki ga je, kot je dejal, treba uskladiti s potrebami trga dela.

Dolga razprava

V svojem nagovoru razen gospodarstva pa skoraj ni omenjal drugih področij. Zunanjo politiko je omenil le v primeru beguncev, ko je dejal, da se bodo o tem problemu pogovarjali s partnerji v regiji in EU. »Sicer pa bomo vedno varovali hrvaške interese,« je dejal.

Poudaril je, da so v »hrvaškem DNK« družina, prijateljstvo in medčloveški odnosi izpostavljeni kot temeljne družbene vrednote.

Zunanjepolitičnih nalog nove oblasti ni omenjal. Novi šef hrvaške diplomacije Miro Kovač se o nalogah zunanjega ministrstva še ni izjasnil; je pa že pred časom, ko je bil še »resen kandidat za zunanjega ministra« dejal, da si želi, »da bi s sosedi sodelovali, ne pa se prepirali«.

Prijavi sovražni govor