Tiskane izdaje
Zagreb − Po celodnevni razburljivi razpravi je večina hrvaških poslancev nocoj potrdila 13. hrvaško vlado, ki jo bo vodil premier Tihomir Orešković. V vladi, ki jo sestavljata desna Domoljubna koalicija in stranka Most neodvisnih list, bosta dva podpredsednika in 20 ministrov.
Vlado mandatarja Oreškovića je podprlo 83 izmed 149 poslancev, ki so bili v saboru med glasovanjem. Proti je glasovalo 63 poslancev, pet je bilo zadržanih. Po glasovanju so vsi člani vlade tudi zaprisegli.
Orešković je pred tem v saboru predstavil program vlade in njeno sestavo ter zahteval zaupnico 151-članskega parlamenta, poroča Slovenska tiskovna agencija.
V polurni predstavitvi načrtov vlade je dopoldan zelo na splošno povedal, da si bodo prizadevali predvsem za vzpostavitev makroekonomskega ravnovesja in da bodo Hrvaško do konca štiriletnega mandata leta 2020 preoblikovali v boljšo državo.
Načrtuje, da bodo povprečno stopnjo bruto domačega proizvoda (BDP) z obstoječih 1,8 odstotka zvišali na »več kot štiri ali pet odstotkov« leta 2020. Obenem nameravajo znižati javni dolg s sedanjih 87 odstotkov BDP na manj kot 80 odstotkov.
Da Hrvaška ne bo končala v smeteh
Proračunski primanjkljaj nameravajo v letu 2017 znižati pod tri odstotke, kot je to zahtevala evropska komisija. »Na ta način bomo izpolnili tudi maastrichtske kriterije,« je dejal Orešković. Prizadeval si bo tudi za izboljšanje bonitetne ocene Hrvaške, da ne bo končala v »smeteh«.
Dejal je, da nameravajo letos najeti 500 milijonov evrov posojil za znižanje dolgov, kar bo tudi sporočilo investitorjem in agencijam, da je Hrvaška pripravljena sprejeti tudi težke odločitve.
Orešković je napovedal, da si bodo prizadevali za krepitev izvoza in konkurenčnosti ter boljše poslovno vzdušje na Hrvaškem, da bi privabili tuje vlagatelje. Želi si, da bi bila Hrvaška konkurenčna primerljivim članicam EU, kot so Slovenija, Madžarska, Bolgarija, Romunija, Slovaška in Češka.
Načrtuje tudi koriščenje vseh državnih virov, predvsem z nadaljevanjem privatizacije. Z drugim letom mandata si bo prizadeval tudi za uvajanje davka na nepremičnine, ki niso v uporabi. Pričakuje izboljšanje učinkovitosti javnega sektorja in administracije.
V njegovih načrtih je približno milijardo evrov tujih vlaganj na Hrvaškem do leta 2020. Obenem pričakuje, da bodo uspešni pri pridobitvi denarja iz evropskih skladov, kjer Hrvaška lahko računa na 10,8 milijarde evrov do konca desetletja. Strateške projekte vidi v energetiki, turizmu in infrastrukturi.
Nova vlada ima v svojem mandatu za cilj tudi znižanje brezposelnosti pod 14 odstotkov ter zvišanje BDP na prebivalca, ki je lani znašal okoli 10.300 evrov, za najmanj 2000 evrov.
Orešković namerava tudi izboljšati zdravstveni sistem, ko gre za administracijo in javne razpise, kot tudi izobraževalni sistem, ki ga je, kot je dejal, treba uskladiti s potrebami trga dela.
Dolga razprava
V svojem nagovoru razen gospodarstva pa skoraj ni omenjal drugih področij. Zunanjo politiko je omenil le v primeru beguncev, ko je dejal, da se bodo o tem problemu pogovarjali s partnerji v regiji in EU. »Sicer pa bomo vedno varovali hrvaške interese,« je dejal.
Poudaril je, da so v »hrvaškem DNK« družina, prijateljstvo in medčloveški odnosi izpostavljeni kot temeljne družbene vrednote.
Zunanjepolitičnih nalog nove oblasti ni omenjal. Novi šef hrvaške diplomacije Miro Kovač se o nalogah zunanjega ministrstva še ni izjasnil; je pa že pred časom, ko je bil še »resen kandidat za zunanjega ministra« dejal, da si želi, »da bi s sosedi sodelovali, ne pa se prepirali«.
