Papež v Albaniji s kritiko skrajnih islamistov

Tirana - Papež Frančišek je z mašo v središču Tirane začel obisk Albanije, ki jo je izbral za svoj prvi obisk v Evropi zunaj Italije. Na ulicah Tirane ga je pozdravilo več deset tisoč ljudi. Papež je obisk že izkoristil za kritiko na račun skrajnežev, ki zlorabljajo resnično vero.

»Nihče ne bi smel misliti, da se lahko skriva za Bogom, medtem ko načrtuje in izvaja nasilna in nedopustna dejanja,« je dejal in nadaljeval, da religija ne more biti izgovor za dejanja, ki kršijo dostojanstvo ljudi in temeljne človekove pravice.

Temeljne pravice po besedah Frančiška pomenijo »na prvem mestu pravico do življenja in svobode vere vseh.« »Strpnost je dragocena dobrina, ki v teh naših časih, ko skrajne skupine izkrivljajo resnična verska čustva ter pačijo in izkoriščajo razlike med religijami, dobiva še prav poseben pomen.«

Pepež je po pisanju AFP sicer s temi besedami nagovoril vse religije, a obenem je bilo očitno, da je njegova kritika v prvi vrsti namenjena džihadistom Islamske države v Iraku in Siriji.

Albanija kot zgled medverskega dialoga

Sveti oče je obenem Albanijo izpostavil kot zgled dobrega medverskega dialoga in mirnega sobivanja med različnimi verami. Albanske politike in verske voditelje je pohvalil, ker v »državi vlada ozračje spoštovanja in vzajemnega zaupanja med katoliki, pravoslavci in muslimani.«

»Izkušnja Albanije kaže, da mirno in plodno sobivanje med posamezniki in skupnostmi različnih ver ni le zaželeno, ampak povsem mogoče in realno. To je nekaj, kar moramo vsak dan ščititi in negovati,« je menil papež in Albance pozval, naj trajno nadaljujejo po tej poti.

Dokaz zglednega sobivanja različnih religij v tej državi na obrobju Albanije je bila tudi današnja dobrodošlica Frančišku, saj se je na ulicah albanske prestolnice zbralo več deset tisoč ljudi, tako katolikov kot pravoslavcev in muslimanov.

Zaradi poročil o domnevni grožnji 77-letnemu papežu s strani skrajne Islamske države so v Tirani danes sicer močno zaostrili varnostne ukrepe, čeprav so v Vatikanu vztrajali, da to ni potrebno in zanikali obstoj grožnje.

Z dobrimi tremi milijoni prebivalcev je Albanija večinsko muslimanska država, kjer se 57 odstotkov prebivalcev izreka za sunite. Po uradnih statistikah je kristjanov, tako katoličanov kot pravoslavcev, zgolj 17 odstotkov, a dejansko naj bi jih bilo skupaj več kot 30 odstotkov.

Osrednji dogodek obiska je bila sicer danes maša na osrednjem tiranskem Trgu matere Tereze. Na njej se je Frančišek med drugim spomnil žrtev trdega komunističnega režima v Albaniji, ko je diktator Enver Hoxha ateizem povzdignil v državno doktrino ter prepovedal vse religije in vsakršen znak prakticiranja vere ostro kaznoval, tudi s smrtjo.

Kot je dejal, so bila vrata Albanije takrat »zaklenjena z okovi prohibicije in predpisov sistema, ki je zanikal Boga«. »Albanija je bila dežela mučenikov,« je pred ogromno množico spomnil papež.

Popoldne ima Frančišek na programu srečanje z verskimi voditelji na katoliški univerzi, na katerem bodo sodelovali najvišji predstavniki avtokefalne pravoslavne cerkve, sunitskih muslimanov in bektašev. Temu bo sledilo srečanje s katoliškimi duhovniki, menihi in laiki v tiranski katedrali.

Frančišek se bo ob koncu obiska posvetil tudi tistim z roba družbe. V cerkveni karitativni ustanovi, Centru Betania, ki skrbi za sirote, se bo srečal z otroki.