Tiskane izdaje
Zagreb − Deveti sklic hrvaškega sabora je potrjen. Ustanovna seja sicer še ni končana, saj se bo nadaljevala jutri in tudi v začetku prihodnjega tedna, ko naj bi − vsaj take so optimistične napovedi − tudi predstavili sestavo in usmeritve 14. hrvaške vlade, katere premier bo Andrej Plenković.
Triintrideset dni po septembrskih predčasnih parlamentarnih volitvah je hrvaški sabor, 9. sklic v katerem je 151 poslancev, tudi uradno začel svojo parlamentarno pot. Z novostjo; vsaj za Hrvaško. To je t. i. krožni model vodenja parlamenta, po katerem bo predsednik Mosta Božo Petrov prvi dve leti predsednik sabora, nato ga bo dve leti vodil član HDZ Gordan Jandroković, nekdanji hrvaški zunanji minister v vladah Ive Sanaderja in tudi Jadranke Kosor, zdaj pa generalni sekretar stranke HDZ. Sabor bo imel tudi pet podpredsednikov, tri iz vrst parlamentarne večine, dva iz opozicije. To pa bodo: Milijan Brkić, Gordan Jandroković in Željko Reiner iz HDZ, Milanka Opačić (SDP) in Ivan Vrdoljak (HNS).
O vladi poslanci prihodnji teden
Kot je zdaj predvideno, bo sabor že v torek ali v sredo potrdil prihodnjo hrvaško vlado, 14. od samostojnosti, ki bo po napovedih HDZ in Mosta imela nekaj manj ministrstev od sedanjih 20. Namesto dveh podpredsednikov vlade bo imela nova vlada štiri podpredsednike vlade, ki bodo tudi ministri. Hrvaški mediji še kar ugibajo, kdo bi utegnil prevzeti ministrske položaje. Andrej Plenković, ki od danes več ni evroposlanec, o tem molči in vztraja, da bo javnost za imena izvedela, ko se bo z vsemi pogovoril in dogovoril. Vse skupaj naj bi predstavil »v paketu«; morda že jutri.
Ob vsem tem kadrovskih pritiskov, tudi znotrajstrankarskih, še posebej pritiskov javnosti in posameznih političnih lobistov, ki za »svoje« kandidate navijajo preko različnih, »svojih« medijev - ne le hrvaških - ne manjka. Zato ne presenečajo Plenkovićeve izjave, da mu »nihče ne bo narekoval, kdo naj postane minister«, in »da se nihče ne rodi, da bi postal minister«. Ko je pred dnevi asistentka hrvaške evroparlamentarke Dubravke Šuice sredi Bruslja javno dejala, da bo novi hrvaški zunanji minister Davor Ivo Stier, je ta izjava Plenkovića še bolj razjezila, dosedanji zunanji minister Miro Kovač, ki bo najbrž tudi eden t. i. kadrovskih osmoljencev, pa je ob tem dejal, da je bila izjava »največja neumnost«.
Reševanje kadrovske križanke − tako vladne, kot sestavljanja parlamentarnih odborov − pa je že nakazalo, da bržkone vse le ne bo tako idilično, optimistično, kot zdajšnja, nova oblast (HDZ − Most neodvisnih list) napoveduje. Iskrilo se je pri določanju predsedujočih (in njihovih namestnikov) v skoraj 30 odborih. Mirno tudi ni v strankah. Tako je po hodnikih hrvaškega sabora že mogoče slišati, kako je del članstva HDZ precej nezadovoljen z imenovanjem Branka Bačića za predsednika kluba poslancev HDZ (61 jih je). Bačić je sicer nekdanji minister gradbeništva v vladi Jadranke Kosor.
Poslanski klub SDP bo vodil nekdanji premier in šef stranke SDP Zoran Milanović; vsaj dokler ne bo odšel, kot napovedujejo nekateri hrvaški mediji, za političnega svetovalca v Albanijo. Mimogrede: na ustanovno sejo je prišel z zamudo, prav tolikšno, da se je izognil glasovanju za predsednika sabora.
Pričakovanja
Osmi sklic hrvaškega sabora, ki se je pred slabim letom rojeval v težkih mukah, je po približno 200 dneh obstoja in 57 delovnih dneh odšel na smetišče hrvaške politične zgodovine. Bil je tudi prvi sabor, ki svojega predsednika, to je bil kandidat HDZ Željko Reiner, ni bil izvolil soglasno. Celo sam Reiner je pozneje dejal, da »osmi sklic ni izpolnil pričakovanj«.
Kaj hrvaški državljani pričakujejo od novega, 9. sklica? Nekateri, da bo deloval uspešneje od minulega, ki se je ukvarjal sam s seboj; drugi so prepričani, da se kaj veliko ne bo spremenilo. Vseeno pa pričakujejo, da bodo poslanci le sprejeli zakone, na podlagi katerih bi se hrvaško gospodarstvo in posledično tudi kakovost življenja v državi bistveno spremenila - na bolje.
