Plenković proti Hasanbegoviću

Zagreb – Zlatko Hasanbegović, še vedno tehnični minister za kulturo, je eden najbolj osovraženih ministrov v vladi Tihomirja Oreškovića. Okoli njega so se pletle afere, velja za revizionista ustaštva na Hrvaškem, na nedavnih predčasnih parlamentarnih volitvah pa so mu volivci namenili skoraj 12.000 preferenčnih glasov in s tem poslanski sedež. Morda tudi (znova) sedež v vladi.

Ko so izidi nedavnih volitev pokazali, da so zdajšnjemu tehničnemu ministru za kulturo Zlatku Hasanbegoviću volivci namenili toliko preferenčnih glasov, je bilo povsem jasno, da ostaja v oblasti. V katerem delu oblasti, za zdaj ni mogoče reči, a prav številka preferenčnih glasov in vse glasnejša ugibanja, da Hasanbegoviću zaupa tudi šef HDZ Andrej Plenković, pa tudi del članstva v HDZ je prepričan, da mu je treba na podlagi rezultata na volitvah zaupati katero od funkcij v oblasti, je povzročila v delu javnosti precej nejevolje.

Še posebej ko se je razvedelo, da bo morda Hasanbegoviću, ki velja za ideologa urbane hrvaške desnice, zaupan še en nov mandat na čelu ministrstva za kulturo. Oglasil se je poslanec srbske manjšine Milorad Pupovac, ki je po sestanku z najverjetnejšim mandatarjem Andrejem Plenkovićem dejal, da je kot predstavnik manjšin pripravljen prevzeti položaj podpredsednika nove hrvaške vlade, vendar pod pogojem, da v vladi ne bo Zlatka Hasanbegovića ali nekoga, ki ima podobna revizionistična stališča do antifašizma in povzdiguje fašistični režim Neodvisne države Hrvaške med drugo svetovno vojno. Nanj se je nemudoma usul plaz obtožb, češ, naj »pusti pri miru kadroviranje v vladi, saj bo o tem, kdo bo zasedel katerega od položajev, odločala večina v saboru, ne pa Pupovac,« kot pravi poslanec stranke Most neodvisnih list Miro Bulj.

Plenković med tnalom in nakovalom

Andrej Plenković, šef HDZ in najverjetnejši mandatar, je ostal brez komentarja v tem trenutku, ko se je znašel med tnalom in nakovalom zaradi kontroverznega Zlatka Hasanbegovića – zdaj še tehničnega ministra za kulturo, ki mu gre beseda antifašizem težko iz ust, in tistega ministra, čigar ena prvih potez je bila razpustitev strokovne komisije za neprofitne medije, ki je med drugim odločala o razporeditvi denarja v tako imenovanem tretjem medijskem sektorju. Več kot 1600 delavcev v kulturi in umetnosti je s peticijo od vlade zahtevalo njegov odstop. Zahtevam se je pridružila tudi mednarodna organizacija za človekove pravice Center Simona Wiesenthala. Prav tako je postal znan, ko se je razvedelo, da Hasanbegović za časnik Neodvisna država Hrvaška, ki je bil glasilo Hrvaškega osvobodilnega gibanja (HOP), ni le pisal prispevkov o ustaših kot herojih in mučenikih, ampak je bil tudi član uredništva.

Plenković, ki zdaj večino časa namenja pogajanjem za sestavo nove vlade, se še ni odločil, kako in kaj s »svojim« članom, ki je, mimogrede, na majskih volitvah, ko so v stranki HDZ izbirali člane predsedstva, zbral največ, kar 1227 glasov članov. Pred kratkim je sicer v pogovoru za nemško javno televizijo ARD izjavil, da je njegov cilj izločiti iz stranke ekstremizem, dobro obveščeni viri iz stranke pa pravijo, da Plenković Hasanbegovića sicer menda res noče v vladi, noče pa ga niti postaviti na stranski tir. To menda potrjujejo nekatere napovedi, ki jih je mogoče slišati po političnih hodnikih, češ da je Plenković že ponudil Hasanbegoviću položaj podpredsednika sabora.

Hasanbegović se obnaša kot zmagovalec?

Hasanbegović medtem opravlja funkcijo tehničnega ministra kulture, se udeležuje odpiranj in zapiranj posameznih kulturnih dogodkov, v pogovoru za dnevnik Večernji list pa je dejal, da »še nisem srečal volivca HDZ, ki bi imel karkoli proti, da ostanem minister za kulturo«. In še bolj razjezil del članstva stranke, ki je prepričan, da se Hasanbegović obnaša tako, kot da je sam osvojil volitve.

»Politični dvoboj, ki ga igrata Plenković in Hasanbegović, ni od muh. Rezultat pa bo pokazal, kako resno misli Plenković z napovedmi, da bo iz stranke pregnal ekstremizem in preteklost. Pokazal pa bo tudi, koliko je močan v stranki, da prežene duha preteklosti, na katerega so se člani trdnega jedra stranke tako radi zanašali,« je za Delo povedal neimenovani vir iz vrst HDZ.

Medtem pa pogajanja o možnem dogovoru za sodelovanje med HDZ in stranko Most neodvisnih list (HDZ je na volitvah osvojila 61 sedežev, Most pa 13) še trajajo. Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je napovedala, da bo začela posvetovanja s parlamentarnimi strankami o oblikovanju saborske večine, takoj ko bo dobila uradne izide predčasnih volitev, ki jih je mogoče pričakovati najkasneje do sredine prihodnjega tedna. Po objavi končnih uradnih izidov volitev v uradnem listu bo začel tudi teči 20-dnevni rok za prvo sejo novega sklica sabora. Ustanovno sejo sabora, najbrž konec oktobra, bo sklicala predsednica države.