Plenković se davku še ni odpovedal

Davek na nepremičnine nihče ne zagovarja, razen finančnega ministra, o preložitvi odloča sabor.

Objavljeno
08. september 2017 17.44
Croatia Government
Željko Matić
Željko Matić
Zagreb - Premier Andrej Plenković je pod pritiskom javnosti, ki ji je treba po njegovem mnenju podrobneje predstaviti davek na nepremičnine, že avgusta napovedal preložitev uvedbe tega davka, o katerem so pred tem napovedovali, da ga bodo uvedli 1. januarja 2018, vendar svoje dokončne odločitve še ni sporočil. Potem ko so vsi že mislili, da z davkom ne bo nič, je Plenković izjavil, »da vprašanja niso dovolj dobro pojasnili in da odločitev o uvedbi davka še vedno velja«.

Zdaj je na voljo več možnosti. Prva in najmanj verjetna, saj se je proces zbiranja potrebnih dokumentov ustavil, bi bila ta, da bi počakali, da nezadovoljstvo javnosti izgine, nato pa začeli izvajati določbe zakona. Druga možnost je precej verjetnejša. Izvajanje veljavnega zakona bi za nekaj časa preložili, medtem pa bi pripravili nov zakon, ki bi se po vsebini precej razlikoval od veljavnega. Predlagajo celo, da ga niti ne bi več imenovali zakon o obdavčitvi nepremičnin. Tretja možnost, ki je glede na obljube, izrečene Bruslju, malo verjetna, je ta, da bi se dokončno odpovedali uvedbi davka na nepremičnine.

Davek na nepremičnine je vladajočo koalicijo razdelil, saj mu je HNS vedno nasprotovala, razdelil pa je tudi samo vlado.

Zakona nihče več izrecno ne zagovarja, razen ministra za finance Zdravka Marića. V vladajoči HDZ opozarjajo, da uvedbe tega nepriljubljenega davka ni v programu njihove stranke. Poleg tega ministru Mariću njegovi kolegi očitajo, da je fiskalne učinke preslabo ocenil. Organi lokalne samouprave so se vedli zelo neprimerno in predrzno, ko so državljanom poslali zapletene obrazce in jim zagrozili, da jim bodo določili najvišjo davčno stopnjo, če ne bodo sami pravočasno izpolnili vseh dokumentov in jih vrnili pristojnim organom. Sporen je tudi velik razpon količnikov pri namenu uporabe nepremičnin, ki je prepuščen presoji enot lokalne samouprave.

Dosedanja pojasnila, da bo davek zamenjal sedanjo komunalno nadomestilo, ne držijo. V nasprotju s komunalnim nadomestilom bo višina davka na nepremičnine odvisna od dveh novih kategorij: starosti in namena uporabe objekta, nazadnje pa tudi od tržne cene objekta.

Ni jasno, kako bi plačali davek na nepremičnine neznanih lastnikov in kaj storiti z zapuščenimi nepremičninami. Kaj se bo zgodilo s tistimi, ki ne morejo plačati davka? Bo država za zarubljeno nepremičnino morala plačati davek ali se mu bo poskušala izogniti, kakor se je do zdaj izogibala plačilu komunalnega nadomestila, na kar jo je opozorilo tudi ustavno sodišče?

Težave z lokalno samoupravo

V združenju Lipa, ki je zbralo 120.000 podpisov in premiera prisililo, da je prestavil uvedbo zakona, opozarjajo na napake pri uvajanju spornega davka. S prihodki od tega davka bodo financirali lokalno samoupravo, ki je draga, neučinkovita in preobsežna, zato je Davor Huić za Delo povedal, da »z morebitno uvedbo davka ne bodo izvedli nujne reforme, ampak bodo zacementirali sedanje stanje, ki je dolgoročno neznosno«. Precej bolje bi bilo, da bi poskušali zmanjšati število občin in pripraviti register nepremičnin, pravi Huić in opozarja na primer revne občine Škabrnja.

Občina ima manj kot 2000 prebivalcev, 60 odstotkov prihodkov prejema od države, zaposluje okoli deset oseb, s karticami in nalogi pa je občinski načelnik iz občinskega proračuna izvlekel več kot 100.000 evrov. Ni jih namenil za infrastrukturo, ampak jih je zapravil za mobitele in druge ugodnosti. Občinski proračun je namenjen predvsem izpolnjevanju potreb zaposlenih. Za šolstvo so namenili 49 evrov, za Rdeči križ in gorsko reševalno službo pa od predvidenih 800 evrov niso namenili niti centa. Samovolja lokalnih politikov je navadno obratno sorazmerna z velikostjo skupnosti, ki jo vodijo. Če bi torej prepustili lokalni samoupravi, da določa višino in namen davkov, bi se to lahko spremenilo v uzakonjeno plenjenje, pravijo nasprotniki davka.

Davek na nepremičnine uvajajo v sklopu paketa zakonov o davčni reformi. Za morebitno preložitev potrebujejo saborsko odločitev, o kateri se je vse do najnovejših dvoumnih premierovih izjav zdelo, da je samo formalnost.