Večina požarov v Dalmaciji je pod nadzorom

Opaziti je več organiziranosti in angažiranosti kakor ob nedavnem požaru v okolici Splita.

Objavljeno
23. avgust 2017 13.27
CROATIA-WILDFIRE/
Željko Matić
Željko Matić

Šibenik – Dalmacija česa takega ne pomni. V ponedeljek so v zadrsko-šibeniškem zaledju na razdalji 50 kilometrov našteli­ 20 požarov. Gorelo je tudi na Hvaru, Braču, v okolici Omiša­ in na Velebitu. Najhuje je bilo na območju Drniša, kjer so s skrajnimi napori obvarovali hiše. Prebivalstvo okoliških vasi so evakuirali. Požar je ­povzročil prometni kaos.

Avtocesta med Zadrom in Šibenikom je bila ves dan zaprta, nekateri so zaradi strahu pred požarom vozili v nasprotno smer. Na srečo brez posledic. Zlasti grozljivo je bila videti Promina, gora nad Drnišem. Ponoči je bila z razdalje 40 kilometrov videti kot krogla z ognjenimi jeziki.

Letala kanader so podrla rekord v letih in količini odvrženih vodnih bomb. Letela so 90 ur in odvrgla 4000 ton vode. Vse to ni bilo dovolj, da bi obvladali požare. Zaradi neugodnih vremenskih razmer (močna burja in večmesečna suša) čaka letala še veliko dela. Prvič je bil razglašen požarni alarm za celotno Hrvaško. Za zdaj še niso prosili za mednarodno pomoč. Dalmacija je v sredo bila sicer še zmeraj v plamenih, a je večina požarov lokaliziranih in stanje je veliko boljše, kot je bilo v predhodnih nekaj dneh, sporočajo hrvaški gasilski poveljniki. Pod nadzorom so večdnevni požari na območjih Šibenika in Zadra, in tudi požar na otoku Mljet, ki je izbruhnil v torek popoldan.

Naval besa

Hkratnih požarov je veliko in nekateri se zaradi vetra hitro združijo. To je sprožilo plaz polemik o vzrokih za požare. Vsi govorijo, da so bili podtaknjeni. O histeriji pričajo tudi epruvete, ki so jih našli na požariščih in naj bi vsebovale fosfor. Pokazalo se je, da je to bila otroška igra Geocaching ter da v epruvetah ni bilo fosforja, ampak papirnata sporočila. Veliko resnejša je aretacija šestih mladeničev iz okolice Kistanja – dva sta državljana Srbije –, ki so bili na počitnicah pri rojakih. Sumijo jih, da so blizu narodnega parka Krka podtaknili požar. Medtem ko požari še naprej besnijo, je družabna omrežja preplavil bes. Za požare krivijo koga drugega kot Srbe. Požari bodo tako ali drugače ugasnili, vsaj krhko zaupanje med narodoma pa bo po takšnem navalu besa težko ­vzpostaviti.

Najtežji protipožarni dan je nedvomno pokazal več organiziranosti in angažiranosti kakor ob nedavnem požaru v okolici Splita. Ministra za obrambo in notranje zadeve sta od začetka na terenu, angažiranih je več ljudi in tehničnih pomagal, prisotna je tudi vojska. Kopenske sile so večinoma zadolžene za reševanje premoženja in ljudi, glavno breme boja na nedostopnem in pogosto miniranem terenu nosijo letala kanader. Samo v tej sezoni so porabili 1.370.000 litrov goriva. Prav zaradi njihove nezamenljivosti je vprašanje, ali Hrvaška potrebuje eskadriljo bojnih letal ali nove kanaderje.

Minister za obrambo Damir Krstičević ostaja pri nakupu bojnih letal. »Državi so potrebna tudi druga sredstva za obrambo pred grožnjami in tveganji,« je bil odločen.

Poklicnim gasilcem so na pomoč prišli tudi prostovoljni. Foto: AFP

Tako je vsako leto

Vloga kanaderjev je neprecenljiva, a nezadostna za ustavitev požarov takšnih razsežnosti, ki v primerjavi s katastrofalnimi požari na Portugalskem in v Franciji za zdaj še niso vzeli nobenega življenja. Pomembnejša je preventiva, ki pa je pomanjkljiva. Gozdovi (če tako sploh lahko imenujemo območja, na katerih prevladujejo alepski bor, nizko rastje in visoka posušena trava) so zapuščeni in brez protipožarnih poti.

Takšnih požarov si pred 50 leti ni bilo mogoče predstavljati, ker je bilo območje prilagojeno razmeram. Alepski bor, ki je invazivna, hitro vnetljiva in hitro goreča vrsta, prinesena iz Sirije, je bil takrat komaj opazen. Namesto njega so prevladovali težko vnetljivi hrastovi gozdovi in poljedelske kulture oljk, fig in vinske trte. Trave in podrastja zaradi ovc in koz ni bilo.

Danes na teh območjih ni ničesar več. Skorajda tudi ni ljudi, ki zaradi kratkovidne in egoistične politike Hrvaške do gozdov teh območij nimajo za svoja. Nesmiselno je, da dobijo v razmerah, ko gori na tisoče hektarjev rastlinja, posamezniki enormne kazni, ki znašajo skoraj 15.000 evrov, ter zahtevo za vrnitev v prvobitno stanje samo zato, ker so posekali makijo in ­posadili oljke. Državljanom z grožnjo visokih kazni ne dovolijo niti sekanja dreves poleg hiš. Zdaj, ko vse gori, lahko ostanejo brez njih in bivališč.

Vse to je povezano z vprašanjem, kdo podtika požare in zakaj. Vprašanje bo aktualno do prvih jesenskih deževij. Nato bodo do naslednje sezone na vse skupaj pozabili. Tako je vsako leto.