Pod žarometom: Alexander Van der Bellen

Dolgoletni profesor ekonomije, sprva v Innsbrucku, nato na Dunaju, ki je bil najprej član socialdemokratov, nato pa se je v politiko aktivno vključil kot član zelenih in jih je več kot desetletje tudi vodil, je uradno že bil predsednik avstrijske države. A 72-letnega Alexandra Van der Bellna je po zgolj 40 dneh s položaja »odstavilo« ustavno sodišče, ki je ugodilo pritožbi stranke njegovega svobodnjaškega nasprotnika Norberta Hoferja in razveljavilo majski drugi krog predsedniških volitev, na katerem so mu tesno zmago prinesli šele glasovi po pošti.

Predniki novega predsednika izvirajo iz Nizozemske, od koder so se na začetku 18. stoletja preselili v carsko Rusijo, od tam pa je del družine pred oktobrsko revolucijo zbežal v takrat še samostojno Estonijo. Ko je to aneksirala Sovjetska zveza, so se njegovi starši najprej preselili v Prusijo, po priključitvi Avstrije k nacistični Nemčiji pa na Dunaj, kjer se je leta 1944 Saša, kakor ga še vedno kličejo prijatelji, tudi rodil. A to ni bil njihov zadnji beg pred boljševiki. Ko je konec druge svetovne vojne Rdeča armada začela prodirati proti avstrijski prestolnici, so se zatekli na Tirolsko, kjer je Alexander v dolini Kaunertal preživel srečno mladost in obiskoval tamkajšnje šole. Leta 1970 mu je disertacija z naslovom Skupna gospodinjstva in podjetja za javni servis: problem njihove koordinacije prinesla naslov doktor ekonomije. Tako kot oba od staršev je imel najprej estonsko državljanstvo, državljan Avstrije pa je postal šele z desetimi leti.

»Od mene, otroka beguncev, res ne morete pričakovati, da bom rekel, kako bi morali moje starše poslati nazaj,« je izjavil, ko so ga vprašali, zakaj nasprotuje kvotam za sprejem prosilcev za azil, ki jih je bila sprejela avstrijska vlada. Novoizvoljeni avstrijski predsednik, ki se je decembra lani poročil s sedanjo ženo Brigitte, a ima iz prejšnjega več kot petdesetletnega zakona dva sinova, se označuje za proevropskega politika. Je odločen zagovornik istospolnih porok, zaradi njegovih seksističnih opazk pa je ostro kritiziral tudi svojega svežega ameriškega kolega Donalda Trumpa. A rekel je tudi: »Nisem kakšen velik privrženec Trumpa, toda zelo upam na izboljšanje odnosov z Rusijo.«

Ker je Van der Bellen med predvolilno kampanjo izjavil, da kot morebitni novi predsednik države ne bo ponudil premierskega mandata predsedniku »protievropske« svobodnjaške stranke Heinz-Christianu Stracheju, tudi če bo ta na volitvah zmagala, ga je tekmec razglasil za »fašističnega zelenega diktatorja«.