Tiskane izdaje
Zagreb - Včerajšnji govor premiera Andreja Plenkovića pred generalno skupščino OZN je presenetil mnoge na Hrvaškem. Vsebina izjave ni presenetljiva, saj so v zadnjih mesecih takšno mnenje izrekli že velikokrat, presenetljiva sta le čas in kraj. Oster govor je sledil pohvalam na račun Slovenije in samega Cerarja. Plenković je večkrat poudarjal, kako pomembni so zagrebški sestanek ter prijateljski in dobri sosedski odnosi s Slovenijo in Cerarjem osebno, celo nekoliko smešno je poudarjal, »da sta oba priletela z istim letalom, nastanila sta se v istem hotelu, videvata se v foajeju, čestital mu je zaradi zlate kolajne v košarki« in podobno.
»Slabo sporočilo Slovenije«
Tega, da bodo odnosi s Slovenijo glavna tema njegovega nastopa pred generalno skupščino OZN, ni bilo mogoče sklepati niti iz njegovega intervjuja, ki ga je imel dan pred tem. Ko so ga vprašali, o čem bo govoril, je omenil »pomembna svetovna dogajanja, podnebne spremembe, terorizem in varnost v Evropi«. Zakaj je postala Slovenija najpomembnejša tema, zaradi česar je Cerar odpovedal svoj obisk v Zagrebu, lahko samo ugibamo.
Nekdanji zunanji minister Davor Ivo Steir (HDZ) je povedal, da je pričakoval takšen Plenkovićev nastop, odpoved obiska v Zagrebu pa je označil za »slabo sporočilo, saj Slovenija ni pripravljena na dialog«. Steir, ki je tudi sam sodeloval v pripravah na arbitražni postopek, pravi, »da je Slovenija neutemeljeno pričakovala, da se bo zaradi spremembe oblasti spremenilo tudi mnenje o arbitraži, z odpovedjo dialogu pa bo Slovenija dodatno spodkopala svoj ugled v mednarodni skupnosti«.
Na Hrvaškem po tem, ko je Juncker izjavil, da »ne misli, da bi bilo vmešavanje Evrope v spor modro in koristno«, vse bolj prevladuje mnenje, da Slovenija nima tako močne podpore za uveljavitev arbitražne sodbe, kakor trdi. To pa vsaj delno pojasnjuje, zakaj Hrvaška trmoglavo vztraja pri »ničnosti sodbe pokvarjenega in kompromitiranega sodišča«. Trdno Plenkovićevo stališče podpira tudi opozicija, vendar je vodja SDP Davor Bernardić presodil, da mora povedati, da je »Plenković lagal, ko je trdil, da bo spor rešil na srečanju s Cerarjem«.
Odpoved obiska slovenskega premiera na Hrvaškem se je zgodila v zelo občutljivih zunanjepolitičnih razmerah. Odnosi z BiH so se dodatno poslabšali po razkritju, da je bosansko-hercegovska obveščevalna služba (OSA) prisluškovala hrvaškim političnim predstavnikom in poslovnežem. S Srbijo in Črno goro niso rešili skoraj nobenega odprtega vprašanja, z Madžarsko, ki je edina država, s katero Hrvaška nima ozemeljskih sporov, se povečuje napetost zaradi odnosa INA-MOL. Spet zaradi nepriznavanja arbitraže, ki jo je Hrvaška izgubila, zdaj jo čaka še druga, v kateri bo težko zmagala. Hrvaška je tako sprta z vsemi sosedi, kar se je zgodilo že nekajkrat pred tem. Novo je to, da zdaj vse tri glavne funkcije v državi opravljajo nekdanji diplomati.
