Poljski nadškof za »verski Las Vegas«

Zagreb − Tri leta po objavi portala Vatican Insider, da naj bi Sveti sedež prek apostolskega nuncija prevzel upravljanje in nadzor nad pastoralno dejavnostjo Medžugorja, s čimer bi po mnenju hrvaških analitikov zmanjšali pristojnosti mostarskega škofa za dogajanje v romarskem mestu in župniji, se je to zdaj tudi uresničilo.

Papež Frančišek je te dni poljskega nadškofa Henryka Hoserja imenoval za posebnega odposlanca Svetega sedeža za Medžugorje, so sporočili iz Vatikana. Cilj njegove misije je boljše poznavanje tamkajšnjih pastoralnih razmer in predvsem potreb vernikov, ki tja prihajajo kot romarji. Na podlagi tega bodo predlagali prihodnje pastoralne pobude. V Vatikanu pričakujejo, da bo Hoser, ki bo še naprej opravljal tudi dolžnosti škofa škofije varšavskega okrožja Praga, mandat posebnega odposlanca končal do poletja, poudarjajo pa tudi, da bo misija poljskega nadškofa izključno pastoralne narave.

Vatikan še kar preučuje fenomen

Tako je Medžugorje spet v središču pozornosti. Dobra tri desetletja po tem, ko se je šestim vernikom v tem kraju domnevno prikazala Devica Marija, je zdaj Vatikan le storil prvi korak k precej časa napovedovani nameri, da prevzame nadzor nad pastoralnim dogajanjem v »verskem Las Vegasu«. V Vatikanu že dolgo razpravljajo, kaj narediti z Medžugorjem. Že leta 1991, deset let po »prikazovanju«, so bili do poslovanja frančiškanov v Medžugorju bolj ali manj nezaupljivi. Edino sporočilo o tem, kaj si Cerkev misli, je pripravila takratna škofovska konferenca Jugoslavije. V njem so zapisali, da člani komisije po opravljeni analizi niso mogli potrditi, da so bili dogodki nadnaravni, Cerkev pa bo še naprej spremljala ta pojav.

Sveti sedež je nato marca 2010 imenoval posebno komisijo za Medžugorje s kardinalom Camillom Ruinijem na čelu, ki je več let preučevala prikazovanje Device Marije v tem kraju v BiH. Po trditvah šestih vidcev se jim božja mati prikazuje od leta 1981.

Vatikan še vedno preučuje ta fenomen, medtem pa v Medžugorje romajo milijoni vernikov z vsega sveta. Medtem ko cerkvene institucije in komisije razpravljajo, ali naj Medžugorje postane sveti kraj, se je to romarsko mesto razvilo v svojevrsten verski zabaviščni park, poln iskrenih verskih čustev, želja in upov pa tudi komercialnega kiča. Medžugorje ima poseben prostor v srcih hrvaških vernikov, navsezadnje ni hrvaške medijske osebnosti, ki kraja ne bi »zlorabila« v intervjujih pri razkazovanju svoje vernosti in s tem pripadnosti 86 odstotkom Hrvatom, ki so se opredelili za katoličane.

Vse več je poznavalcev, ki so prepričani, da Vatikan skoraj zagotovo še kar nekaj časa ne bo priznal domnevnih čudežev, seveda pa nima nič proti romanjem. Prevzem medžugorske pastoralne dejavnosti – najbrž tudi zaradi denarja, ki se tu vsako leto obrne – zagotovo ni čudež.

Šok za hrvaške župnike

Le dan po objavi iz Vatikana, da bo Sveti sedež prevzel upravljanje in nadzor nad pastoralno dejavnostjo Medžugorja, je hrvaške župnike presenetila še ena novica. Ministrstvo za finance, na čelu katerega je Zdravko Marić, je vsem župnijam razposlalo obvestilo, v katerem jih obvešča, da morajočim prej na Kaptol (sedež hrvaške Katoliške cerkve, ki jo vodi kardinal Josip Bozanić) poslati poročilo o svojih prihodkih. Potem jim bo sledila odmera davka na prihodke od oddajanja stanovanj, poslovnih prostorov, repetitorjev, postavljenih na cerkvenih objektih, zaradi česar jim telekomunikacijske družbe plačujejo prispevke … »Tudi pravni subjekti, ki delujejo v okviru Katoliške cerkve (HKC), morajo plačevati davek na dohodek in gospodarskih dejavnosti,« pojasnjujejo na hrvaškem finančnem ministrstvu. »Ne vemo, kaj naj naredimo. Kaj pa prodaja sveč, sličic, rožnih vencev, medaljonov … Ali moramo tudi to prijavljati? Kaj pa če vse to podarjamo?« nejeverno zmigujejo z glavo hrvaški župniki.

Kot kaže, se je Hrvaška odločila narediti malo več reda tudi na cerkvenem področju. Že nekaj časa je slišati očitke, da država daje HKC odločno preveč denarja iz državnega proračuna, povrhu pa je HKC še oproščena plačevanja davkov na miloščino, darove, tudi na zaslužek od opravljenih porok, pogrebov, krstov pa tudi davka na nepremičnine, če vernik nepremičnino podari Cerkvi. Registra o tem ni, prav tako je skrbno varovana skrivnost višina sredstev, ki jih Hrvaška katoliška cerkev daje vsak mesec za plače župnikom in dostojanstvenikom.