Polomija evropske politike

Bruselj – Dramatični dogodki na slovenski meji s Hrvaško so ena od posledic nemoči evropske politike, da bi v zadnjih mesecih našla ustrezen odgovor na begunsko krizo.

Tudi po madžarski postavitvi ograje na meji z drugo članico EU Hrvaško, zaradi katere se je tok beguncev usmeril proti Sloveniji, so se na sedežu evropske komisije v bruseljski Berlaymont zatekli k standardnim frazam. Spomnili so na izjavo njenega predsednika Jean-Clauda Junckerja, da ograje in zidovi niso pravi odgovor na krizo in da jih ne bi smelo biti, a v isti sapi pojasnjujejo, da je naloga vsake članice schengna varovanje njegove zunanje meje. Zato odločitev madžarskega premiera Viktorja Orbána ne kritizirajo neposredno.

Glede odnosov med Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko v komisiji po besedah njenega glasnika Margaritisa Schinasa zavračajo kazanje s prstom na druge in medsebojno obtoževanje. Komisar za migracije Dimitris Avramopulos se je po telefonu pogovarjal s predstavniki vseh treh držav in jih spodbudil k usklajenemu ukrepanju. Bruselj pojasnjuje, da Slovenijo in Hrvaško obvezuje evropski azilni sistem. Zato preverjajo, »ali so ukrepi skladni s pravili in tudi njihovim duhom«. To med drugim zadeva registracijo beguncev in odvzem njihovih prstnih odtisov.

V Bruslju upajo, da se bodo razmere začele izboljševati, ko bo v praksi začel delovati celovit sistem odziva EU na krizo. To ob boljšem nadzoru zunanje meje v Sredozemlju, kjer Grčija ni kos nalogi, in sodelovanju s tretjimi državami predvideva vzpostavitev centrov za obravnavo beguncev (hot spotov) v najbolj obremenjenih članicah. Enajst teh centrov naj bi bilo v Grčiji in južni Italiji, v njih pa bi begunce najprej registrirali. Tiste, ki ne izpolnjujejo pogojev za mednarodno zaščito, bi vrnili v domovino. Vse druge bi po evropskem ključu (glede na kvote) prerazporedili po članicah.

Toda načrti EU so še daleč od uresničitve. Zunanji minister predsedujočega EU Luksemburga Jean Asselborn je v pogovoru za spletni Spiegel opozoril, da shemi premeščanja beguncev po Uniji grozi polom. Od načrtovanih premestitev 160.000 beguncev v dveh letih je bila doslej izpeljana le ena – 19 Eritrejcev so pred desetimi dnevi prepeljali iz Italije v Švedsko. Asselborn opozarja, da lahko sistem premeščanja deluje samo, če begunci najprej zaprosijo za azil v Grčiji. Ti tega ne naredijo in se raje v lastni režiji odpravijo čez Balkan proti želenemu cilju – Nemčiji.

Slovenski predsednik Borut Pahor danes začenja dvodnevni obisk v Bruslju. Begunska kriza bo osrednja tema njegovih pogovorov z Junckerjem in drugim sogovorniki.