Požar razplamtel tudi politično ozračje

Zagreb – Medtem ko je stanje na dalmatinskih požarnih območjih pod nadzorom, delno ker se je veter umiril in so svoje opravila letala za gašenje požarov, delno ker ni več območij, ki bi še lahko zagorela, se ogenj na hrvaškem političnem odru šele začenja razplamtevati.

Minister za obrambo Damir Krstičević, ki je bil deležen kritik vrhovne poveljnice in predsednice Kolinde Grabar Kitarović, saj bi bilo po njenem mnenju treba prej uporabiti vojsko, je hitro odstopil in nato Jutarnjemu listu dodatno potrdil, da »nepreklicno odstopa«. Presenečeni premier Plenković je odstop takoj zavrnil, predsednici pa očital, da ni bila dovolj dobro obveščena. Zmedeni predsednici, ki o ministru »misli vse najboljše«, ni preostalo drugega, kot da se je opravičevala, da ni mislila nanj, ampak na nekatere druge ljudi, ki jih ni imenovala. Krstičević se nato ni več oglašal, nato pa je le (neuradno) povedal, da je samo hotel pretresti sistem, »da bi se vedelo, kdo je kdo«.

Minister za obrambo Krstičević se je čutil užaljenega, zato se je odzval – in to ne prvič – zelo čustveno. Krstičević je predvsem poklicni vojak, šele nato politik. Hrvaški vojski se je pridružil leta 1991 po končani akademiji kopenske vojske Jugoslovanske armade v Beogradu. Hitro je napredoval in postal poveljnik četrte gardne brigade. Po koncu vojne se je šolal v ZDA in postal namestnik načelnika štaba hrvaške vojske. Toda že leta 2000 je skupaj z enajstimi generali napisal odprto pismo proti kriminalizaciji domovinske vojne, zato ga je predsednik Mesić prisilno upokojil. Postal je zasebni podjetnik in več let sklepal donosne posle z vlado, povezane z računalniškimi storitvami, politično pa je postal dejavnejši, ko je na čelo HDZ stopil Karamarko. Toda Karamarko ga v nasprotju s pričakovanji ni imenoval za ministra za obrambo, Krstičević pa niti ni skrival svojega nezadovoljstva in užaljenosti. Vročekrven značaj in veliko čustev so gotovo vplivali tudi na včerajšnji odstop, za katerega vsaj za zdaj ne državno vodstvo ne Krstičević ne ponujata rešitve.

Česa je kriva vojska? Ničesar.

Zdaj ko so požarna območja pod nadzorom, se postavlja vprašanje: »In kaj sta Krstičević in vojska pozabila narediti?« Pošten odgovor bi se glasil: »Nič.« Vojska ni usposobljena za gašenje tako velikih požarov, in če bi se pojavila z vedrovkami (ročnimi brizgalnami), primernimi samo za nadziranje požarnih območij, bi bila bolj moteča kot koristna. Ministrova odgovornost, in ne samo njegova, je povezana z očitno disfunkcijo celotnega varnostnega sistema. Za učinkovit boj proti požarom je nujna jasna linija poveljevanja, v kateri ni podvojenih ali celo potrojenih linij poveljevanja. Zdaj eno požarno območje hkrati »upravljajo« gasilci v sestavi ministrstva za notranje zadeve, državna uprava za zaščito in reševanje ter ministrstvo za obrambo, ki ima na voljo letala za gašenje požarov. Njihova medsebojna tekmovalnost ni izključena, in ko se v dogajanje vmešajo še lokalni predstavniki in politiki, ki v vsaki težavi vidijo priložnost za samopromocijo, se zgodi tragedija, kakršna je bila tista na Kornatih, ko je umrlo 12 gasilcev.

Razprtije v državnem vodstvu

Splitski požar je razkril velike razprtije v državnem vodstvu, predvsem med vlado in predsednico. Dobro obveščeni menijo, da se njena kritika ni nanašala na Krstičevića, ampak na vodjo državne uprave za zaščito in reševanje Draga Lozančića, ki se je zelo zameril predsednici, ker je razkril, da je povezana z dejanskim lastnikom Dinama Zdravkom Mamićem, ki mu sodijo zaradi goljufij v nogometu. Predsedničini nečimrnosti gotovo ni godilo, da jo je premier pustil čakati v Salzburgu, potem ko je z vladnim letalom odletel v Split.

Že nekaj časa je opaziti razlike v njunem razmišljanju, vse očitnejše pa so, odkar Kolinda Grabar Kitarović, ne da bi upoštevala mnenje Bruslja, vztraja pri tesnejšem povezovanju z ZDA in konservativnimi državami Višegrajske skupine, to pa Hrvaško po mnenju mnogih vodi v samoosamitev.

Politiki so tokrat gotovo podcenili obseg požarov, odziv ni bil pravočasen, nekatere izjave, denimo premierova o tem, da gre za »zanimiv požar«, so bile, milo rečeno, neprimerne. V nasprotju s politiki in mediji strokovnjaki menijo, da je to velik, nikakor pa ne katastrofalen požar. »Katastrofalni požari so v Italiji, Kanadi in na Portugalskem,« pravi Josip Franković, vodja združenja poklicnih gasilcev. Franković meni, da so bili vsi požari podtaknjeni in da so piromani izkoristili burjo, da bi jih razširila. Toda tudi on opozarja na nejasno opredeljene pristojnosti, zastarelo opremo in nenehno zmanjševanje sredstev za gasilsko skupnost. Če upoštevamo še to, da ni civilne zaščite ter da se lokalni predstavniki in Hrvaški gozdovi vedejo brezbrižno in si ne prizadevajo urediti zapuščenih območij, lahko ugotovimo, da bi se Splitu in okolici lahko godilo še slabše ...