Poziv varčevalcem LB Zagreb in LB BiH

Zagreb – V hrvaških in medijih v BiH je bil objavljen javni poziv imetnikom neizplačanih starih deviznih vlog nekdanje Ljubljanske banke v BiH in na Hrvaškem, naj uveljavijo svoje terjatve. Rok začne teči 1. decembra letos, zahteve pa bodo zbirali do 31. decembra 2017.

V javnem pozivu za vlaganje zahtev slovensko finančno ministrstvo poziva vse imetnike neizplačanih starih deviznih vlog s terjatvami do glavnih podružnic Ljubljanske banke v Sarajevu in Zagrebu k vložitvi zahtev za verifikacijo neizplačanih starih deviznih vlog. Te lahko vložijo od 1. decembra letos do 31. decembra 2017. Postopek verifikacije bo izvajal sklad za nasledstvo. Upravičenci bodo po končanem postopku – rok za odločanje je tri mesece od prejema popolne vloge – prejeli informativni izračun, ki mu bo mogoče ugovarjati. Denar bodo dobili izplačan 30. dan po pravnomočnosti in dokončnosti informativnega izračuna. Vseh varčevalcev nekdanje LB na Hrvaškem in v BiH, ki jih bo morala poplačati Slovenija, naj bi bilo približno 300.000, od tega okoli 130.000 na Hrvaškem. Prva izplačila, ki bodo, kot predvidevajo na finančnem ministrstvu, v enkratnem znesku, je pričakovati v drugem četrtletju prihodnjega leta.

Pozabljeni memorandum

Se bo pa ta teden, v petek, v Zagrebu »zgodila« še ena bančna epizoda.

Za četrtek je namreč na tukajšnjem županijskem sodišču napovedan narok v primeru PBZ (Privredna banka Zagreb) proti LB Zagreb v predmetu P-597/15. Primer je vreden nekaj več kot tri milijone švedskih kron. To je ena od skoraj tridesetih tožb Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb, ki tožita slovensko (N)LB kljub marca leta 2013 podpisanemu memorandumu na Mokricah. Takrat sta bančni memorandum podpisala premiera Janez Janša in Zoran Milanović ter se z njim zavezala, da bodo postopki v zvezi s tem mirovali.

Kot je bilo dogovorjeno in podpisano, bi morali postopke proti slovenskim bankam prekiniti na vseh hrvaških sodiščih, saj bi bil le tako dosežen namen memoranduma o urejanju spora glede prenesenih deviznih prihrankov hrvaških varčevalcev LB, ki sta ga predsednika vlad Slovenije in Hrvaške podpisala 11. marca. Z njim se je, kot pojasnjuje slovenska stran, hrvaška vlada obvezala, da bo do dokončnega dogovora o LB − torej za nedoločen čas − zagotovila ustavitev vseh sodnih postopkov Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb (PBZ) proti slovenskim bankam na hrvaških sodiščih. Hrvaška stran vztraja pri »mirovanju« postopka v skladu s hrvaškim zakonom o pravdnem postopku. Ta sicer velja le eno leto, a ga je s soglasjem obeh vpletenih strani mogoče podaljšati še za eno leto. Pomemben je tudi podatek, da je za mirovanje potrebno soglasje vseh strank v postopku, o prekinitvi pa odloča sodišče. No, soglasje od marca 2013 ni bilo doseženo, mokriški bančni memorandum pa je vse bolj pozabljen.

Preložen še en spor

Je pa bila zadnje dni razpisana obravnava še v enem nizu tožb hrvaške banke zoper LB Zagreb (gre za tožbo PBZ zoper LB Zagreb v višini 222.426,39 evra), a je bila nato preložena. Doslej je zagrebško sodišče že sprejelo tri odločitve v teh tako imenovanih bančnih primerih; v dveh je odločilo v prid Privredni banki Zagreb, v enem pa v korist (N)LB. Nobena odločitev še ni pravnomočna.