Prebežnikov si ne želijo na svojem pragu

Odkar je val prebežnikov iz Afrike čez Sredozemlje z vso silo pljusknil v Italijo, italijanske­ oblasti na vse načine iščejo prostore, kjer bi lahko vsaj začasno namestile prišleke, predvsem pa kolikor je mogoče daleč­ od mestnih središč. Med možnimi lokacijami je tudi nekdanji objekt za karabinjerje v Ratečah, nad čimer pa domačini niso navdušeni.

Italijanska država bi rada v zgradbo na nekdanji meji med Slovenijo in Italijo naselila od 30 do 40 beguncev iz Sirije, Iraka in drugih bližnjevzhodnih držav. To so predvsem prebežniki, ki zdaj taborijo ali živijo kar na cesti v Trbižu. Domačini iz Rateč so zaradi tega zaskrbljeni, na kar so opozorili na zboru krajanov pred dnevi, sinoči pa so kranjskogorski svetniki odločili, da bodo o tem pisno obvestili ministrstvi za notranje in zunanje zadeve. Župan Kranjske Gore Janez Hrovat je dejal, da je Avstrija že obvestila Italijo, da nočejo beguncev tik ob meji.

Na zboru krajanov, ki ga je sklical Hrovat, so imeli Ratečani pomisleke, da bi nastanitev lahko pomenila varnostno tveganje in bi lahko begunci negativno vplivali na turizem. V en glas so dali vedeti, da so zaskrbljeni, je dejal Janez Hrovat. Skupine revežev ponekod ostajajo precej časa. Ker nimajo ne dokumentov ne denarja, se poskušajo preživljati na vse načine. Kranjskogorski župan je dejal, da ga je o nameri italijanskih oblasti obvestil njegov županski ­kolega Renato ­Carlantoni iz Trbiža.

»To ne pomeni, da teh ljudi ne maramo«

Objekt na nekdanjem mejnem prehodu, kjer naj bi bivali begunci, je od Rateč oddaljen le nekaj sto metrov, do najbližje vasi na italijanski strani pa tri kilometre, zaradi česar bi begunci iz tega objekta obiskovali predvsem Rateče, je izpostavil župan Hrovat.

Sonja Kavalar, predsednica krajevne skupnosti Rateče, je povedala, da je to težka zadeva. Ugotovila je, da ima Italija precej liberalno ureditev begunskega vprašanja. Ratečani se bojijo, da bodo v identifikacijski center na državni meji prihajali predvsem ljudje, ki bodo izkoriščali to liberalno ureditev, je dejala. »To ne pomeni, da teh ljudi ne maramo,« je dodala.

Pomisleki tudi na italijanski strani

V Gradišču ob Soči se domačini že več let pritožujejo, ker jim je država uredila begunsko taborišče, protesti se zdaj širijo na sever, v Videm in Trbiž. V obeh mestih, zlasti v furlanski prestolnici, iščejo rešitev za šotorska naselja predvsem v nekdanjih vojašnicah, ki so ostale prazne, ko je padla železna zavesa. Tak primer je tudi zapuščena karabinjerska vojašnica med Fužinami in Ratečami.

Večina revežev, ki preživijo pot z južne na severno stran Sredozemlja, praviloma noče ostati v Italiji, ampak hočejo proti severu in ­zahodu, predvsem v Nemčijo in Francijo. Italija je samo vmesna postaja. Po pisanju videmskega časnika Messaggero Veneto vodi kampanjo proti kakršnimkoli, tudi začasnim namestitvam beguncev predvsem Severna liga, ki zadnje čase spet prevzema vodilno vlogo na italijanski desnici.

Tudi nekatere druge politične stranke se strinjajo z legionarji, da v vojašnici nad Fužinami ne bi smeli namestiti po več kot 40 ljudi naenkrat. Podobne zahteve postavljajo tudi prebivalci drugih furlanskih krajev, kjer nameravajo v opuščene orožniške hiše naseliti obupane Afričane, ki nimajo kam iti.