Predsednikovanje z božjim blagoslovom

Kolinda Grabar - Kitarović, prva dama Hrvaške, je povlekla nesekularno potezo v sekularni državi.

Objavljeno
26. februar 2015 19.54
Dejan Vodovnik, Zagreb
Dejan Vodovnik, Zagreb

Zagreb – »Hotela sem, da bi bila ta hiša blagoslovljena,« je po končanem obredu dejala prva hrvaška predsednica Kolinda Grabar - Kitarović in poskrbela za val pomislekov.

Ko je slovesno prisegla kot prva hrvaška predsednica, je v nagovoru poudarila potrebo po novi hrvaški enotnosti pa tudi, da bo predsednica vseh. Zato so pomisleki ob njeni odločitvi, da v urad predsednika na Pantovčaku (od napovedane preselitve v rezidenco na Visoko ulico 22 bržkone ne bo nič, saj po zdajšnjih informacijah ne ustreza varnostnim zahtevam pa tudi finančno ni najboljša rešitev) pokliče frančiškanskega župnika Joza Zovka iz Međugorja ter ga poprosi za blagoslov predsedniških prostorov, razumljivi.

Ali je bil blagoslov sploh potreben? Predsednica države je predsednica vseh državljanov, tudi nemara tistega edinega, ki ni vernik. Ali so državni uradi prostori, v katerih se smejo opravljati verski obredi? Blagoslov je zagotovo eden od znakov vere, osebnega prepričanja posameznika, zato je vprašanje, ali je »normalen« v uradu predsednika države, ki se ima za sekularno … To je le nekaj vprašanj, pomislekov ob dogodku, ki je vznemiril hrvaško javnost, na družbenih omrežjih pa postal pravi hit. Mnenja so različna, od tistih, ki dejanje Kolinde Grabar - Kitarovićeve zagovarjajo, do takih, ki so prepričani, da si kaj takega ne bi smela privoščiti. Nekaj je tudi takih, ki se jim blagoslov ne zdi sporen, a le, če bi pri njem sodelovali predstavniki vseh ver na Hrvaškem. Teh je po zdajšnjih podatkih štirinajst. »Hja, kaj pa agnostiki in skeptiki?« so se oglasili še eni, ki jim še zdaj, nekaj dni po obredu, ni povsem jasna namera prve hrvaške predsednice.

Zakaj frančiškan?

V spor med vernike in sekulariste se je vmešala tudi hrvaška Katoliška cerkev (HKC). Kardinal in zagrebški nadškof Josip Bozanić po neuradnih informacijah ni preveč navdušen nad izbiro frančiškana fra Zovka (ta se rad pohvali, da je v Buenos Airesu blagoslovil tudi nadškofa Bergoglia, sedanjega papeža Frančiška) kot tistega, ki opravlja obred, saj s frančiškani menda ni v preveč dobrih odnosih. Nekateri iz vrha hrvaške Katoliške cerkve menijo, da bi moral urad blagosloviti kakšen nadškof iz Zagreba, ne pa frančiškan, in to za povrhu še iz Hercegovine.

Je pa zato glavni urednik osrednjega hrvaškega cerkvenega glasila Glas koncila Ivan Miklenić dal vedeti, da »sploh ni nič narobe s tem, kar je storila predsednica, ki je le pokazala, da v svoji službi pričakuje pomoč Boga. Brez božje pomoči tudi ne bo mogoče zgraditi boljše Hrvaške.« Nekateri iz hrvaških cerkvenih vrst ob vsem tem radi omenjajo oziroma primerjajo blagoslov urada na Pantovčaku s tradicionalnim molitvenim zajtrkom v Beli hiši, kar naj bi imelo veliko skupnega. »Ali tudi molitveni zajtrk žali sekularna čustva?« je vprašal publicist Anton Šuljić,

Z blagoslovom na proslavo dneva zmage

Sicer pa je pred Kolindo Grabar - Kitarović za blagoslov predsedniških prostorov poskrbel že Franjo Tuđman. Takrat je obred opravil vojni ordinarij Juraj Jezerinac, ki se je za časnik Večernji list spomnil, kako je bilo takrat »lepo« in kako »lepo so takrat predsednik Tuđman in njegovi prepevali božične pesmi, saj je bil čas božiča«. Mimogrede: vojni ordinarij Jezerinac je znan po tem, da se je z argumenti desničarskih strank odkrito postavil po robu politiki vlade Ivice Račana in takratnega predsednika države Stjepana Mesića, ko je dejal, da oblast popušča pritiskom Zahoda, ko se »s tlačansko podložnostjo žrtvuje za skledo boljšega življenja«. Takrat je celo Mesić zaprosil Vatikan, da malo umiri preveč radikalnega vojnega ordinarija.

Ali je bil z blagoslovljeno vodico ob blagoslovu prostorov na predsedniškem Pantovčaku poškropljen tudi doprsni kip Josipa Broza Tita, o katerem so se v zadnjem času na Hrvaškem razplamtele razprave, ali ga bo Kolinda Grabar - Kitarović odstranila ali ne, iz predsedniške rezidence ne poročajo. Je pa prišla neuradna novica, da je hrvaška predsednica že potrdila, da je prevzela pokroviteljstvo nad državno proslavo ob dnevu zmage, ki bo 9. maja, za kar so jo zaprosili člani Zveze antifašističnih borcev Hrvaške.