Tiskane izdaje
Zagreb − Letošnji julij je bil, kar zadeva odnose med Slovenijo in Hrvaško, poseben mesec. Z objavo prisluhov slovenskega arbitra Jerneja Sekolca in zaposlene na slovenskem zunanjem ministrstvu Simone Drenik se je zgodila arbitražna afera, ki utegne ogroziti arbitražni proces med sosedama.
Začelo se je, ko je zagrebški Večernji list (najprej pa še srbski časniki) objavil, da je slovenski član arbitražnega sodišča Jernej Sekolec o podrobnostih iz zaupnih razprav pri predsedniku arbitražnega sodišča Gilbertu Guillaumeu obveščal slovensko zunanje ministrstvo oziroma agentko Simono Drenik, med drugim o tem, da je Slovenija na morju dobila vse, kar je hotela. Po razkritju je sledila ofenziva hrvaške politike za ustavitev arbitražnega postopka, hrvaška stran se je s soglasno odločitvijo sabora odločila za odstop od arbitražnega sporazuma in začela svojevrstno demontažo arbitražnega sodišča, ki mu še zdaj očita - kontaminiranost.
Nekdanja hrvaška ministrska predsednica Jadranka Kosor, ki je pred leti s tedanjim slovenskim premierom Borutom Pahorjem podpisala arbitražni sporazum, se z njim nemalokrat pohvalila, med drugim pa sta skupaj tudi slovesno odkrila spominsko ploščo, ki spominja na podpis sporazuma, je dejala, da je »Slovenija izničila dobre sosedske odnose med Slovenijo in Hrvaško pa tudi načela ugled mednarodnega prava ter izničila arbitražni sporazum«!
Hrvaški mediji so zaradi afere Slovenijo še bolj začeli označevati kot »državo, ki ji ne smemo verjeti, saj je bila ujeta pri goljufanju«, državi pa sta reševanje spora zaradi meje vrnili tako rekoč na izhodiščno točko. Posledice zapletov v zvezi z arbitražnim sodiščem za odnose med Slovenijo in Hrvaško so bile pričakovane; odnos se je poslabšal in zaostril. Res se je zgodilo kratko »premirje«, in sicer pred novembrskim obiskom ameriškega podpredsednika Josepha Bidna v Zagrebu, potem pa je šlo spet vse po starem.
