Tiskane izdaje
Zagreb – V saboru so pozno sinoči s 45 glasovi proti in 91 za potrdili 14. hrvaško vlado, katere predsednik je Andrej Plenković. Nova vlada ima 19 ministrstev, štiri med njimi bodo vodile ministrice. Kljub zmanjšanju za eno ministrstvo je to še vedno najštevilnejša vlada v EU.
»Hrvaška družba se je znašla v globokih strukturnih in gospodarskih težavah,« je v predstavitvenem nagovoru dejal zdaj že hrvaški premier Andrej Plenković, ki bo v tej funkciji že danes odpotoval v Bruselj. Dejal je še, da bodo osrednje smeri razvoja gospodarska rast, odpiranje novih delovnih mest (že pred volitvami je HDZ obljubljal v prihodnjih nekaj letih 180.000 novih delovnih mest), preprečevanje izseljevanja mladih in obnova demografske krvne slike ter družbena pravičnost in solidarnost. Glede zunanjepolitičnih ciljev Hrvaške je posebej omenil evropsko prihodnost BiH in pomoč, ki jo bo Hrvaška namenila BiH na tej poti. Posebej pa bodo skrbeli za Hrvate v BiH kot tudi za hrvaško manjšino v drugih državah.
Kako se bo Plenkovićeva vlada, ki bo, kot je zatrdil novi premier, »odprta za sodelovanje ter bo gradila partnerski odnos s podjetniki, sindikati in nevladnimi organizacijami«, lotila uresničevanja zastavljenih oz. obljubljenih nalog, si za zdaj ne upajo odgovoriti niti hrvaški politični analitiki. Bodo pa, kot napovedujejo, prvi koraki znani kmalu.
Za zdaj je dogovor med HDZ in Mostom, ki je t. i. manjši partner v vladi, sklenjen in nič ne kaže, da bi se med partnerjema karkoli iskrilo. Vsaj javno ne. To je potrdil tudi šef stranke Most in predsednik sabora za prvi dve leti Božo Petrov, ko je dejal, da Plenkoviću »zaupa in verjame, da bo v odnosu, partnerstvu bolj korekten, kot je bil Tomislav Karamarko« (s katerim je Petrov sestavljal prejšnjo vlado, ki pa ni zdržala več kot pol leta, op. a.).
Od spinov do slabe volje
Je pa zato sestavljanje vladne kadrovske križanke v naši južni sosedi povzročilo veliko medijskih ugibanj in spinov. Začelo se je že z imenovanjem Davorja Božinovića za vodjo njegovega premierskega kabineta. Božinović, ki mu je novinarka Orhideja Gaura Hodak iz tednika Nacional že nadela ime »čuvaj skrivnosti Andreja Plenkovića«, je bil obrambni minister v vladi Jadranke Kosor pa tudi državni sekretar na zunanjem ministrstvu za časa Zorana Milanovića in tudi diplomat. Iz premierskih časov Jadranke Kosor je tudi podpredsednica vlade Martina Dalić, ki bo kot ministrica bedela tudi nad gospodarstvom. Njeno imenovanje je povzročilo precejšnje presenečenje v vrstah HDZ, saj je iz stranke izstopila pred leti, ker se ni strinjala s Karamarkom, nato pa je delovala v Mednarodnem denarnem skladu v Beogradu. Dalićevi, ki je prav včeraj napovedala, da bo zaprosila za vnovični sprejem v stranko, nekateri tudi očitajo, da nima dovolj operativnega znanja.
Odmor, predstavitev, prisega
Največ prahu pa je dvignilo imenovanje 46-letne Nine Obuljen Koržinek na položaj ministrice za kulturo. »Dobro veste, kdo sem jaz in kdo je Nina Obuljen Koržinek,« je v precej ciničnem tonu dejal nekdanji minister za kulturo, sporni Zlatko Hasanbegović, ki je tako kot še nekateri v vrstah HDZ pričakoval, da bo še naprej minister. Zato niti najmanj ne presenečajo govorice, da naj bi Hasanbegović, ki je medijem dal vedeti, da »ostaja zvest Bogu in narodu«, celo izstopil iz stranke.
Nekaj slabe volje je bilo zaslediti tudi na obrazu dosedanjega zunanjega ministra Mira Kovača. Tudi on je, vedo povedati dobro obveščeni iz vrst HDZ, pričakoval, da bo še naprej na položaju zunanjega ministra. Pa ga je zamenjal Davor Ivo Stier, ki je bil za časa Tomislava Karamarka v stranki na položaju mednarodnega sekretarja stranke, Kovač pa zunanji minister. Zdaj je Stier, ki mu številni pripisujejo pomembno vlogo v pogovorih s Slovenijo glede deblokade hrvaških pristopnih pogovorov v EU, od Kovača prevzel ministrski položaj, kaj bo počel Kovač, ki je prav od Stiera pred odhodom tega v Bruselj prevzel položaj mednarodnega sekretarja stranke HDZ, pa »še nihče ne ve«.
Včerajšnjo sejo sabora, namenjeno predstavitvi in prisegi novega vladnega kabineta, so začinile strankarske razprave »za in proti«, začeli pa so jo s premorom. Zahteval ga je poslanec stranke Živi zid, ker nekaterim njegovim kolegom ni uspelo priti v sabor, potem ko jih je policija prijela med poskusom preprečitve deložacije neke zagrebške družine.
