Razbitine na nebu, škandal na tleh

Namesto eskadrilje 12 posodobljenih letal so na Hrvaškem ostali le s tremi letali za izvajanje stalnega nadzora zračnega prostora.

Objavljeno
23. marec 2016 11.22
Dejan Vodovnik, Zagreb
Dejan Vodovnik, Zagreb

Zagreb – Država je v šoku, še posebej njen vojaški del. Vojaška­ policija namreč preiskuje­ remont in nakup ­hrvaških vojaških letal mig-21 v Ukrajini zaradi številnih nepravilnosti na letalih in suma podkupovanja. Ponarejene serijske številke in prestari nadomestni deli letal je le nekaj pretresljivih odkritij.

Tako so v državi, ki rada poudarja, da lahko s svojim vojnim letalstvom nadzira vse, kar od nje zahteva članstvo v Natu, namesto eskadrilje 12 posodobljenih letal ostali le s tremi letali za opravljanje stalnega vojaškega nadzora hrvaškega zračnega prostora. Žalostno, vendar resnično. Pred približno dvema letoma se je zgodila letalska nesreča, ki je še okrepila razprave o vojnem letalstvu. Mig je zaradi tehničnih težav padel blizu Zagreba, a na srečo ni bilo žrtev. Takrat je obrambni minister Ante Kotromanović opozoril, da bi se morala država »relativno hitro« odločiti, kaj bo storila z vojnim letalstvom. Odločitev bi morala sprejeti do leta 2016, je opozoril in povzročil precej razprav o tem, kako naprej.

Pojavila so se razmišljanja, da bi hrvaška politika morala napraviti križ čez svoje vojno letalstvo, obdržati le helikopterje in prepustiti nadzor zračnega prostora kaki zaveznici v okviru skupne Natove operacije Air Policing, kar so že naredile nekatere druge članice Nata, na primer Slovenija.

(Zračne) dileme

»Vse drugo bi bilo skrajno neodgovorno do države. Enostavno nimamo denarja za nakup novih vojaških letal. Tu gre za zelo visoke številke, več sto milijonov dolarjev, in nimamo pravice sprejeti odločitve, ki bi imela tako velike finančne posledice za državo,« je takrat za reški Novi list povedal neimenovani visoki predstavnik države.

V razpravo se je vključila tudi takrat še predsedniška kandidatka HDZ Kolinda Grabar Kitarović, in to kot pomočnica generalnega sekretarja Nata, in se ni opredelila, kaj bi bilo treba narediti, je pa izrazila zaskrbljenost nad tem, kar se je v zadnjih nekaj letih zgodilo z vojnim letalstvom. Dejala je, da je bilo »vojno letalstvo ponos Hrvaške v osvobodilni vojni«, danes pa je kup železja, nevaren ljudem v zraku in na zemlji. Strmoglavljenje miga-21 je označila za »budnico« in menila, da se je treba začeti pogovarjati in odločiti, kako se bo vlagalo v vojno letalstvo.

Hkrati je potekala še ena zgodba: ministrstvo za obrambo je leta 2013 sklenilo pogodbo o remontu skoraj celotnega vojnega letalstva z ukrajinskim zavodom Odesaviaremservis. Hrvaška je poslala na remont sedem svojih letal, od Ukrajine pa je za povrhu kupila še pet rabljenih migov. Po pogodbi bi nekaj letal moralo biti »dostavljenih« na Hrvaško že oktobra 2013. A najprej se je menda zapletlo pri prenovi navigacijskega sistema, za katerega so bili odgovorni partnerji s Češke, pozneje pa še zaradi razmer v Ukrajini. Zapleti so se vrstili, danes pa je vojaška policija hrvaškega obrambnega ministrstva sprožila preiskavo, saj so se vrstile večje tehnične okvare na letalih, ki so v letih 2014 in 2015 prišla iz Ukrajine.

Sum o ponarejeni dokumentaciji in podkupnini

Po poročanju hrvaških medijev, zgodbo je »odkril« Jutarnji list, so vojaški kriminalisti ugotovili, da so na letalih, ki jih je država dobila od Ukrajine, ponarejene serijske številke, saj ne ustrezajo dokumentom letal iz pogodbe. ­Nadomestni deli naj bi bili tudi do pet let starejši od letal. »Lahko se vprašamo, ali je sedem letal, ki jih je Hrvaška poslala na remont v Ukrajino, tudi dobila nazaj. O njih naj bi celo ugotovili, da so narejena iz različnih starih letal, ki so bila odpisana v Bolgariji, Alžiriji in Rusiji. Obstaja resen sum, da je celotna dokumentacija ponarejena ter da remonta sploh niso opravili,« je poudaril časnik. Dodal je, da celotna zadeva kaže na možnost velikega korupcijskega škandala v ministrstvu za obrambo in oboroženih silah.

Strokovnjak za varnostna vprašanja Vlatko Cvrtila je v pogovoru za HRT opozoril na možnost prevare, glede na to, da so med remontom uporabili dele, ki nimajo ustrezne kakovosti. Za povrhu hrvaški mediji ugibajo, ali drži, da je Ukrajina prodala Hrvaški pet letal, ki jih je jemensko vojno letalstvo zavrnilo, ker so bili nezadovoljni z njihovim stanjem.

Vrhovna poveljnica hrvaške vojske Kolinda Grabar Kitarović se še ni odzvala, tudi nekdanji obrambni minister Ante Kotromanović se izogiba medijem. Do zdaj, kot ocenjujejo hrvaški mediji, največji škandal hrvaške vojske in njenega letalstva pa čaka na razplet. Se pa v naši južni sosedi sprašujejo, kdaj bo razplet znan, in dodajajo, ali nemara z rezultatom afere ne bo tako kot z letali, poslanimi na popravilo. Letala bi namreč morala prileteti s popravila, a kaj, ko so jih marca 2014 pripeljali iz Ukrajine pričvrščena na prikolicah tovornjakov in ob spremstvu, ki je dvigovalo v zrak opozorila, da gre za – tovor ­večjih razsežnosti.