Tiskane izdaje
Zagreb − Dokazni postopek, ki se je v primeru P-597/15, PBZ c/o Ljubljanska banka začel leta 1994, je končan. Prvostopenjsko sodišče v Zagrebu bo 22. januarja objavilo sodbo. In še enkrat »poteptalo« bančni memorandum, podpisan marca 2013 na Mokricah.
Prihodnji petek, 22. januarja, točno opoldne, naj bi sodnica Kolinda Kolar izrekla nepravnomočno sodbo v primeru tožbe Privredne banke Zagreb proti Ljubljanski banki Zagreb (LB), ki se je začela leta 1994.
Zaradi prenesenih vlog, ki so jih banke na Hrvaškem pred dobrima dvema desetletjema izplačale hrvaškim varčevalcem, sta Privredna banka Zagreb in Zagrebška banka proti zagrebški LB in NLB sprožili skoraj 30 postopkov na hrvaških sodiščih.
Skladno z memorandumom, podpisanim na Mokricah, naj bi postopki proti Ljubljanski banki in Novi Ljubljanski banki na hrvaških sodiščih mirovali do rešitve bančnega vprašanja v okviru nasledstva. Hrvaška z nadaljevanjem bančnih postopkov po prepričanju slovenske strani krši določila memoranduma, hrvaška stran pa trdi, da ne. Trditve, da naj bi bile na Hrvaškem pravnomočne razsodbe proti LB in NLB v Sloveniji neizvršljive, pa številni finančni in pravni strokovnjaki v obeh državah označujejo za »zelo verjetno izvršljive«, kar bi utegnil biti še en hud finančni udarec za slovenski proračun.
Po drugi strani pa se nič ne premakne glede slovenskih zahtev za povračilo dolgov, ki jih imajo hrvaška podjetja do Slovenije. Hrvaška naj bi po sedanjih uradnih podatkih dolgovala Sloveniji skoraj milijardo evrov. Hrvaška na dolg pozablja, Slovenija pa se do tega, kot ocenjujejo dobro obveščeni, vede zelo »pišmeuhovsko«.
Sodbe
V primeru bančnih sporov so bile do zdaj sprejete tri pravnomočne sodbe, dve v prid hrvaškim bankam in ena v prid Sloveniji. O njih zdaj odloča ustavno sodišče.
