Tiskane izdaje
Varaždin – »Samo z dialogom je mogoče pričakovati rešitve,« je dejal slovenski predsednik Borut Pahor ob koncu tokratnega srečanja predsednikov Hrvaške, Avstrije in Hrvaške, ki ga je v Varaždinu gostila Kolinda Grabar Kitarović.
Kot je bilo razbrati iz izjav sogovornikov po srečanju, je bilo tokratno, tretje srečanje predsednikov Avstrije, Slovenije in Hrvaške namenjeno dialogu, regionalnemu sodelovanju in tudi vztrajanju pri iskanju rešitev vprašanj, povezanih s skupnim interesom, oziroma podpori procesom evropskih integracij državam Jugovzhodne Evrope, še posebno Bosne in Hercegovine.
Osrednji izziv trilaterale so zagotovo migracijska kriza in pritiski migracij na to območje. Da je pri tem nujno sodelovanje, so se strinjali vsi predsedniki. Pahor je dejal, da brez sodelovanja in dialoga ter iskanja rešitev, tako v korist »naših državljanov« kot beguncev, zagotovo ne bi bilo zajezitve migrantskega vala na Balkanu.
Dokaz sodelovanja bo, kot je napovedal slovenski predsednik, tudi skupni obisk njega in hrvaške kolegice Grabar Kitarovićeve v Makedoniji, na makedonsko-grško meji. Z njim bosta tudi izrazila podporo Makedoniji pri približevanju EU in tudi rešitvam, povezanim z migrantsko krizo.
Predsedniško srečanje v Varaždinu pa se ni moglo izogniti arbitražnemu zapletu. Ta je postal znova aktualen, še posebno zaradi odločitve sodišča, da zamrzne odločanje o mejnem sporu. Na novinarsko vprašanje o tem je Pahor dejal, da bi se na Hrvaškem morali zavedati, da so prav o arbitražnem sporazumu državljani Slovenije odločali na referendumu – in ga podprli.
Dejal je tudi, skoraj malce razburjen, da si vseeno želi, da bi sodišče nadaljevalo delo. Arbitražno sodišče še zmeraj dela, od 31. julija lani pa ni sprejelo nobene nove odločitve, saj proučuje okoliščine, na podlagi katerih se bo lahko naprej odločalo o predmetu spora, je še dejal slovenski predsednik in izrazil željo, da bi končno odločitev arbitražnega sodišča tudi uveljavili tako, da bi povzročila čim manj težav za obe strani.
Enostranska odločitev,
Številne novinarje je po srečanju v Varaždinu zanimalo, ali so predsedniki na delovnem sestanku govorili tudi o »slovenski žici«, a je Pahor dejal, da ne. Se je pa hrvaška predsednica vseeno navezala na njegov odgovor in dejala, da »sicer razume, zakaj je Slovenija postavila žico, vseeno pa upa, da jo bo kmalu tudi odstranila«.
Naslednje srečanje trilaterale Avstrija-Slovenija-Hrvaška bo predvidoma v Avstriji prihodnje leto, že konec maja pa se bodo v Sarajevu srečali voditelji v okviru procesa Brdo-Brioni. Borut Pahor je o tem dejal, da si »vsi skupaj želimo, da BiH ne ostane zgolj mirna država, temveč da se okrepi kot država varnosti in blaginje, ki bo postala članica EU in, če se tako odloči, tudi članica Nata«.
Sicer pa so se predsedniki, kot je poudarila Grabar Kitarovićeva, pogovarjali tudi o poglobljenem sodelovanju znotraj srednjeevropskega prostora. V tem kontekstu je predstavila pobudo Baltik-Jadran-Črno morje, ki naj bi sodila v okvir prizadevanj za takšno sodelovanje, za kar pa, vsaj za zdaj, kot je slišati iz različnih diplomatskih virov, ni še konkretnih načrtov.
Avstrijski predsednik Heinz Fischer je ob koncu srečanja dejal, da je to njegova zadnja udeležba na tristranskem srečanju Slovenije, Avstrije in Hrvaške, saj ne namerava več kandidirati (v Avstriji bodo kmalu predsedniške volitve) za visoke politične položaje. »Zaradi tega je še posebno zadovoljna moja žena,« je dejal.
