Tiskane izdaje
Višje sodišče v Beogradu je danes rehabilitiralo poveljnika srbskih četnikov med drugo svetovno vojno Dražo Mihailovića. V Srbiji nekateri poudarjajo pomen rehabilitacije za spravo naroda, Zveza združenj borcev NOB pa meni, da gre za prikrajanje resnice. Na Hrvaškem so poudarili, da Mihailovića še naprej obravnavajo kot vojnega zločinca.
Predsedujoči sodnemu svetu Aleksandar Trešnjev je pojasnil, da sodišče ni odločalo o tem, ali je bil Draža Mihailović vojni zločinec, temveč izključno o tem, ali je imel pravično sojenje. Po navedbah sodišča je bil Mihailović obsojen v nezakonitem procesu iz političnih in ideoloških razlogov ter ni imel možnosti pritožbe. Trešnjev je še poudaril, da je šlo za sojenje režimu kraljevine Jugoslavije. Ko je razglasil, da četniški poveljnik velja za nekaznovanega, so ga v do zadnjega kotička napolnjeni sodni dvorani nagradili z burnim aplavzom.
Izrek sodbe je pritegnil veliko pozornost javnosti, pred sodnim poslopjem pa so se zbrali tako pripadniki antifašističnih združenj kot tudi pripadniki Ravnogorskega gibanja. V sodni dvorani so bile tudi pripadnice združenja Ženske v črnem, prvak radikalcev in haaški obtoženec Vojislav Šešelj, obsojeni vodja desničarskega gibanja Obraz Mladen Obradović, prestolonaslednik Aleksandar Karađorđević in številni državljani s četniškimi obeležji.
Popravljena ena največjih krivic
Vodja Srbskega gibanja Obnove Vuk Drašković je ocenil, da gre tudi za rehabilitacijo Dražine vojske in celotne Srbije. Po njegovem so sodniki po skoraj sedmih desetletjih pritisnili pečat pravice na zgodovinsko resnico o Mihailoviću. Svetovalec predsednika Srbije in pravni zastopnik predlagateljev rehabilitacije Oliver Antić je menil, da je odločitev sodišča zgodovinska, razlog za proslavljanje pa ima vsa regija, tako tudi Hrvati, ker je bilo v Ravnogorskem gibanju deset tisoč hrvaških antifašistov.
»Naposled je popravljena ena največjih krivic v novejši srbski zgodovini. To ni bila samo krivica nekemu rodoljubu temveč krivica vsej deželi in narodu,« je poudaril princ Aleksandar Karađorđević. Kot je še menil, je današnja odločitev višjega sodišča v Beogradu tudi ključna za spravo srbskega naroda, ki lahko temelji zgolj na resnici, popravi krivic in odpuščanju. Patriarh srbske pravoslavne cerkve Irinej je tudi izrazil željo, da bi bila epilog rehabilitacije sprava srbskega naroda in konec ideoloških delitev na partizane in četnike. Šešelj je odločitev sodišča označil za edino možno ter ocenil, da bi morali današnji dan razglasiti za dan splošne srbske sprave.
Poskus revizije polpretekle zgodovine
Zveza združenj borcev NOB Srbije (SUBNOR) je poudarila, da gre za drastično prikrajanje resnice in posipanje soli na svežo rano. Po njihovem rehabilitacija ni pravno utemeljena ter zmanjšuje zgodovinsko dokazan prispevek Srbije k zlomu fašizma.
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je obsodila vsakršen poskus zgodovinskega revizionizma. Po njeni oceni odločitev sodišča ne more izbrisati zločinov četniškega gibanja, storjenih v sodelovanju z nacisti in fašisti med drugo svetovno vojno, ki so vsem narodom na območju prinesli veliko gorja. Na zunanjem ministrstvu so poudarili, da odločitev beograjskega sodišča ne spreminja hrvaškega stališča, da je Mihailović vojni zločinec in poveljnik kolaboracijske vojske, poražene v drugi svetovni vojni. Združenje antifašističnih borcev in antifašistov Hrvaške je ocenilo, da sodi odločitev sodišča med sramotne poteze in poskuse revizije zgodovine, ki znova žalijo žrtve, ki jih je ubilo ali uničilo četniško gibanje.
Vračilo zaplenjenega premoženja
Z rehabilitacijo je sodišče izničilo smrtno obsodbo Mihailovića iz leta 1946 in mu vrnilo državljanske pravice. Mihailović je bil obsojen na smrt s streljanjem zaradi sodelovanja z okupatorjem in vojnih zločinov proti lastnemu narodu ter dva dni pozneje ubit. Kljub temu je bil za mnoge v Srbiji borec za Srbe in žrtev komunistične represije.
Zahtevo za rehabilitacijo so leta 2006 vložili Mihailovićev vnuk Vojislav, profesorja z beograjske pravne fakultete Smilja Avramov in Kosta Čavoški ter več združenj, tudi Združenje političnih zapornikov in žrtev komunističnega režima. Sodišče je postopek rehabilitacije začelo leta 2010, zaslišalo pa je več deset prič in zgodovinarjev, preposlušalo zvočne posnetke sojenja in zbralo obsežno dokumentacijo. Odvetnik Zoran Živanović je pojasnil, da odločitev sodišča pomeni, da lahko Mihailovićevi potomci zahtevajo vračilo zaplenjenega premoženja Mihailovića.
