Rektor zagrebške univerze predlaga vrnitev cirilice v šole

Damir Boras pojasnjuje, da gre za zgodovinsko hrvaško pisavo, hkrati pa bi s tem zmanjšali politične napetosti.

Mo. B., STA
tor, 19.01.2016, 19:19

Zagreb – Rektor zagrebške univerze Damir Boras je predlagal, da bi se učenci v hrvaških šolah znova učili cirilice, ki velja tudi za zgodovinsko hrvaško pisavo. Boras meni, da bi pouk cirilice zmanjšal tudi politične napetosti zaradi uvajanja napisov v cirilici v Vukovarju. Nad rektorjevo idejo pa na Hrvaškem niso vsi navdušeni, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Rektor največje hrvaške univerze je pojasnil, da se mora cirilica vrniti v obvezni pouk, kot izbirni predmet pa bi morali uvesti tudi drugo zgodovinsko hrvaško pisavo, glagolico.

V cirilici so zapisani mnogi hrvaški zgodovinski dokumenti, najstarejši izvirajo iz sredine 13. stoletja.

»Iz tega ni treba delati političnega vprašanja, temveč je cirilico treba obravnavati kot dejstvo. Gre za hrvaško pisavo, ki je tudi srbska pisava. Je tudi pisava drugih narodov in zaradi tega ni treba ustvarjati napetosti. Prav s poukom cirilice v šoli bo ta postala navadna pisava in napetosti ne bo več,« je Boras pojasnil za hrvaško televizijo.

Z uporabo cirilice bi odprli možnosti za boljšo komunikacijo z nacionalnimi manjšinami na Hrvaškem kot tudi s sosednjimi državami, v katerih jo uporabljajo, predvsem v Srbiji, Črni gori in BiH, je dodal.

Po njegovem mnenju ni bilo dobro, da so cirilico izključili iz uporabe, saj so jo na Hrvaškem uporabljali skozi stoletja.

Mešani odzivi politike

Svoj predlog je predstavil mandatarju prihodnje hrvaške vlade Tihomirju Oreškoviću, z načrtom pouka cirilice in glagolice pa namerava seznaniti tudi prihodnjega ministra ali ministrico za šolstvo.

Šef HDZ Tomislav Karamarko je danes izjavil, da se je o predlogu treba pogovoriti predvsem v primeru cirilice kot izbirnega predmeta. Ne podpira pa vrnitve cirilice v obvezni pouk.

Predsednik hrvaškega sabora Željko Reiner (HDZ) je dejal, da je Borasov predlog možno obravnavati med razpravo o šolskem kurikulumu. Oceniti je treba, kaj bo cirilica prinesla učencem, ter ali bi zmanjšala napetosti v družbi. Obenem je poudaril, da je cirilica del hrvaške kulture ter da je bila storjena napaka, ko so to zanikali.

Saborski poslanec Samostojne demokratske srbske stranke (SDSS) in eden najbolj izpostavljenih predstavnikov srbske manjšine na Hrvaškem Milorad Pupovac pravi, da je cilj takšne »plemenite ideje potrjevanje zgodovinskih dejstev in krepitev strpnosti v družbi«. Ni pa prepričan, da obstaja realna možnost, da bi Borasovo idejo, ki jo podpirajo tudi profesorji na zagrebški filozofski fakulteti, tudi uveljavili.

Nekdanji minister za znanost Radovan Fuchs (HDZ) je ocenil, da je poznavanje cirilice del pismenosti vsakogar, a se mu zdi, da bi bilo bolj koristno imeti več pouka informatike ali dodatnega tujega jezika.

Direktor instituta za hrvaški jezik in jezikoslovje Željko Jozić izpostavlja, da so nekateri najpomembnejši hrvaški pisani spomeniki napisani v cirilici, a se mu zdi, da je pouk cirilice v šolah nepotreben.

Hrvaški minister za upravo Arsen Bauk (SDP) Borasov predlog podpira, rekoč, da so cirilico iz hrvaških šol odstranili v »drugih časih«.

Cirilica tudi ključ do Rusije, Belorusije, Ukrajine ...

Borasov predlog se je pojavil v politično občutljivem obdobju, ko na Hrvaškem poskušajo priti do rešitve za napise v latinici in cirilici na javnih poslopjih v Vukovarju. Kljub ustavnemu zakonu o pravicah nacionalnih manjšin, ki napise v Vukovarju dovoljuje, so nasprotniki ciriličnih napisov v mestu odgovorili z razbijanjem in odstranjevanjem tabel. O sporu bo odločilo hrvaško ustavno sodišče.

Poleg političnega ima cirilica lahko tudi ekonomski pomen v luči boljšega razumevanja Rusije, Belorusije, Ukrajine, Bolgarije in nekaterih drugih držav, ki so lahko pomembni trgi za Hrvaško.

Jutarnji list pa medtem danes izpostavlja še pedagoški problem, saj je vprašanje, koliko je sploh še možno obremeniti današnje učence.

Vrste generacij učencev na Hrvaškem so se do začetka 90. let prejšnjega stoletja cirilico učile v tretjem razredu osnovne šole, s cirilico pa so se redno srečevali tudi v nadaljevanju izobraževanja v okviru pouka hrvaškega ali srbskega jezika in književnosti, še piše STA.

Prijavi sovražni govor