Tiskane izdaje
»Nisem mislil, da me tako zelo sovražijo,« je po objavi rezultatov v palači Chigi izjavil predsednik vlade. »Naredil sem, kar je bilo treba narediti, predlagal sem pravo reformo. Boril sem se proti najbolj odvratni kasti.« Ministrski predsednik je povedal, da odhaja z mirno vestjo, poslovil se ne bo samo od vladne palače, temveč tudi od vodenja Demokratske stranke.
Za referendumski izid so bili pomenljivi že poznovečerni rezultati, javnomnenjski strokovnjaki so razlagali, da so mladi večinsko glasovali proti spremembam in starejši za sprejetje refrome; ko so popoldne na volišča prihajali mladi, se je razlika med glasovi za in proti začela poudarjeno povečevati.
Rezultat prinaša politično negotovost, vladavina aktualnega premiera je bila povezana z več stabilnosti, kot je je Italija vajena. Danes popoldne bo premier na Kvirinalu odstop izročil predsedniku Sergiu Mattarelli. Ta ga bo nemara prosil, naj ostane, dokler parlament ta mesec ne bo sprejel proračunskega osnutka. Najverjetnejša opcija je sestava začasne vlade in volitve spomladi prihodnje leto.
Množična udeležba
Italijani so se včeraj množično udeleželi referenduma, posvečenega ustavni reformi in še zlasti o dveinpolletni vladavini premiera Mattea Renzija. Medtem ko je bilo 47 milijonov državljanov pozvanih, da se udeležijo glasovanja, ki ga je pozorno opazovala celotna Evropa, je presenetila za italijanske standarde zelo visoka 68,4-odstotna volilna udeležba, ki je ni nihče pričakoval. Največ ljudi je odšlo na volišča v severni in osrednji Italiji, še posebej v Firencah in Milanu, najmanj na jugu države, v Neaplju in Palermu, kjer je glasovalo približno 44 odstotkov volivcev. Za včerajšnji ustavni referendum ni bil potreben minimalni kvorum polovice vseh volivcev.
Volivci so se odločali o ustavni reformi, ki jo je predlagala vladna garnitura in pomeni prekinitev tradicije tako imenovanega popolnega bikameralizma v skladu z ustavo iz leta 1948. Bistvo reforme, ki jo je premier predlagal pred dvema letoma, je zmanjšanje senata na eno tretjino, Renzi je volivcem laskal z obljubo, da to pomeni zmanjšanje stroškov politike.
Matteo Renzi. Foto: Andreas SOLARO/AFP Photo
Kot smo že poročali, so predlagano reformo, ki so jo volivci včeraj zavrnili, imenovali tudi »zakon Boschi« po ministrici Marii Eleni Boschi, ki je skupaj s premierom podpisala predlog. Ta je predvideval pomembne spremembe, predvsem drastično zmanjšanje vloge 315-članskega senata na samo sto senatorjev, pravzaprav bi ga spremenili v zbornico predstavnikov občin in dežel. Šlo je za odpravo dveh enakovrednih domov parlamenta, sistema torej, ki je omogočal blokade pri sprejemanju zakonodaje.
Uravnoteženi bikameralizem pomeni parlamentarni sistem, v katerem imata oba domova enako moč, v italijanskem sistemu morajo vse zakone, običajne in ustavne, potrditi tako poslanci zbornice kot senatorji. Z novo reformo bi dvodomnost parlamenta ostala, toda poslanska zbornica in senat republike bi dobila drugačni funkciji. Samo še za nekatere vrste zakonov bi bila potrebna potrditev obeh domov: med drugim za ustavne zakone, zakone o sodelovanju Italije v evropski politiki, za preostale bi bila potrebna le potrditev v poslanski zbornici. Zagovorniki reforme so poudarjali, da bi to omogočilo bistveno hitrejše sprejemanje zakonodaje, večina zakonov bi lahko začela veljati deset dni po potrditvi v spodnjem domu.
