Retuđmanizacija Hrvaške

Zagreb – »Moj cilj je retuđmanizacija hrvaške družbe,« je te dni dejal šef hrvaške opozicije in prvi človek HDZ Tomislav Karamarko. Vse pogosteje omenja tudi lustracijo, ko bo njegova stranka prišla na oblast. Hrvaški mediji očitajo predsednici Kolindi Grabar-Kitarović nestrpnost do antifašizma, predsednik zagrebškega županijskega sodišča Ivan Turudić pa je celo predlagal, da bi za vse izjave, ki bi zmanjševale pomen hrvaške domovinske vojne, morali kazensko odgovarjati.

Ko so pred dvema letoma sredi Splita na pobudo takratnega župana Željka Keruma postavili spomenik Franju Tuđmanu, je marsikdo pomislil, da gre za še eno trmasto potezo kontroverznega Keruma. Zdaj, dve leti pozneje, so še v Benkovcu, mestu z nekaj manj kot tri tisoč prebivalci, slovesno odkrili 2,5 metra visok spomenik prvemu hrvaškemu predsedniku. Zanimivo je, da je postavljen na mestu, kjer je še do nedavnega stal spomenik hrvaškim veteranom domovinske vojne. Tega so zdaj prestavili nekaj deset metrov vstran, na njegovo mesto pa postavili Tuđmanovega, v znak spoštovanja in ob 25. obletnici poskusa atentata nanj, ko ga je pred hotelom Asseria tik pred prvimi demokratičnimi volitvami na Hrvaškem leta 1990 poskušal ubiti Boško Čubrilović.

Na Hrvaškem ima za zdaj enajst mest spomenike ali doprsne kipe prvega hrvaškega predsednika. Še letos, zagotovo pa do 5. avgusta, ko bodo slovesno proslavili 20-obletnico akcije Nevihta, bo bržkone postavljen tudi v Kninu. No, poleg mest, v katerih so postavljeni spomeniki Tuđmanu v čast, je na Hrvaškem še kakih 150 mest, v katerih se katera od ulic, sprehajališč, trgov in podobno imenuje po njem.

Tuđman v hrvaško ustavo

Franjo Tuđman se skozi velika vrata vrača na Hrvaško. Namera Tomislava Karamarka o retuđmanizaciji družbe na Hrvaškem je že ena od napovedi. Nič manj zanimiva pa ni bila napoved Karamarka izpred nekaj časa, ko je dejal, da »bomo pojem tuđmanizem uvedli tudi v hrvaško ustavo in ne le vpisali v hrvaške učbenike. Kako se bo glasil pojem, se bomo še dogovorili,« je takrat dejal.

Na Hrvaškem še zdaleč ni pozabljena niti Karamarkova izjava, ko je na enem od srečanj ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov dejal, da bodo, ko bo HDZ prišla na oblast, kar se bo po njegovih besedah zgodilo po naslednjih parlamentarnih volitvah, »najprej izvedli lustracijo v obsegu, ki bo možen«. Za Karamarka je najbolj sporna vloga nekdanjega komunističnega voditelja Tita, ki bo očitno prvi na udaru lustracije. »Tega zločinca bomo pregnali z vseh ulic in trgov na Hrvaškem,« je napovedal.

Ob tem je po njegovi oceni najpomembneje, da bi »dokončno uredili in poenotili« hrvaški izobraževalni sistem, da ne bi, kot je dejal, »kvazi zgodovinarji« pisali zgodovine po svoje. »O zgodovini moramo pisati realno, da se ne bi še naprej učili kvazi komunistične zgodovine, v kateri enega izmed desetih največjih svetovnih zločincev, Josipa Broza Tita, predstavljajo kot nekega veseljaka in hedonista, torej povsem normalnega človeka. Ta sodelavec NKVD (nekdanje sovjetske obveščevalne službe) in Stalina, izvajalec tisočev in tisočev umorov, mora biti sankcioniran,« je dejal Karamarko, ki je sicer tudi sam diplomiral iz zgodovine v Zagrebu v času Jugoslavije.

Tito, hrvaški de Gaulle

Karamarko je takrat še pojasnil, da poskuša aktualna hrvaška oblast »zločinca Tita« preoblikovati v antifašista, tako kot je bil »evropski antifašist Charles de Gaulle.« Če je pravilno razumeti politično-ideološko dogajanje, naj bi prav tuđmanizacija zapolnila vrzel, ki bo oziroma bi nastala ob izbrisu pojma antifašizem. Ta je te dni na Hrvaškem velikokrat uporabljen. Še posebej po premestitvi Titove dediščine s Pantovčaka, vključno z njegovim doprsnim kipom. Nekateri hrvaški mediji, vključno z zvezo borcev NOV, so to potezo hrvaške predsednice Kolinde Grabar-Kitarović, ki je na čelu države že dobrih 40 dni, označili kot »nestrpnost do antifašizma«, saj, kot je npr. zapisal kolumnist Srečko Jurdana v Nacionalu, »racionalna političarka ne bi smela sovražiti enega diktatorja, ker je bil diktator, drugega pa fetišizirati, čeprav je bil tudi diktator.« Ne glede na to pa je bolj ali manj jasno, da je bila selitev Titove dediščine v Kumrovec le del politike največje hrvaške opozicijske stranke HDZ, ki je napovedala, da bodo Tita, ki ga doživljajo kot zločinca in diktatorja, pregnali iz javnega življenja Hrvaške.

Pred časom je sin prvega hrvaškega predsednika Miroslav Tuđman za Sobotno prilogo Dela dejal, da velika večina Hrvatov prvega predsednika sprejema kot simbol moderne hrvaške države in politične samostojnosti. Hkrati ga sprejemajo kot državnika, ki je s spravo združil vse politične sile, ki so si prizadevale za samostojno in politično neodvisno državo. »Samo s takšno politično filozofijo in takšnim programom je bila Hrvaška uspešna. Zato njegovo politično filozofijo še vedno potrebujemo v politiki in zato lahko njegova misel še danes pomaga poenotiti politične sile ter oblikovati dolgoročne razvojne strategije,« je dejal Miroslav Tuđman. In posredno le potrdil, da Hrvaška potrebuje Tuđmana; ali v obliki monumentalnih bronastih spomenikov ali v obliki t. i. ideološke retuđmanizacije. Prav v tem okviru pa je bržkone dokaj značilna izjava predsednika zagrebškega županijskega sodišča Ivana Turudića, ki je predlagal, da bi za vse izjave, ki bi zmanjševale pomen hrvaške domovinske vojne, morali kazensko odgovarjati.