Tiskane izdaje
Zagreb – Novica, da so v Zadru zasegli več kot devet ton tobaka, ki je na črnem trgu vreden približno 326.400 evrov, niti ni bila tako presenetljiva. Navsezadnje tudi zato, ker črni tobačni trg na Hrvaškem vse bolj cveti.
Novica o zaplembi je bila zelo odmevna tudi zato, ker je to bila največja zaplemba ilegalnega tobaka v hrvaški zgodovini. Sledila je kazenska ovadba petih hrvaških državljanov, ki so v Zadru imeli celo majhno »tobačno tovarno« s tremi obrati: za rezanje, pakiranje in skladiščenje tobaka, namenjenega hrvaškemu črnemu trgu. Pri aretiranih – štirje so domačini z zadrskega območja, peti pa je iz virovitiško-podravske županije, kjer je gojil tobak – so v treh hišah zaplenili približno 8500 kilogramov tobaka v listih in približno 650 kilogramov rezanega tobaka. Našli so tudi stroje za rezanje tobaka, vlažilce zraka, tehtnice in več kot 2000 kartonskih škatel za pakiranje. V policiji so ob predstavitvi svojega uspeha poudarili, da je bila odkrita ena največjih verig tihotapcev tobaka na Hrvaškem, in spomnili, da dobrih enajst odstotkov tobačnega trga na Hrvaškem odpade na ilegalno prodajo ter da gre za zelo veliko škodo, povzročeno državnemu proračunu.
Več kot milijon kadilcev
Ena od nedavnih raziskav, ki jo je za hrvaško društvo delodajalcev (Hup) opravila agencija Ipsos marketing, je pokazala, da na Hrvaškem na črnem trgu prodajo približno tisoč ton rezanega tobaka na leto. To pomeni, da je državni proračun oškodovan za okoli sto milijonov evrov. Omenjena izguba na račun tako imenovanega tobačnega odtenka sive ekonomije je približno enaka znesku, ki ga na Hrvaškem na leto porabijo za spodbujanje zaposlovanja ali za sklad, iz katerega bolnišnice kupujejo posebne skupine zdravil. Raziskava je tudi pokazala, da je na Hrvaškem 1,1 milijona kadilcev, kar je malo manj kot tretjina vseh polnoletnih hrvaških državljanov. Povprečno naj bi vsakdo med njimi pokadil 1621 cigaret na leto.
Nobena skrivnost ni, da kadilci vse pogosteje opuščajo cigarete, ki so izdelane v tovarnah, in se odločajo za rezani tobak. Vzrok za to so predvsem vse težje socialne razmere in vse dražji tobačni izdelki. Raziskava kaže, da približno četrtina anketirancev kadi rezani tobak, ki ga vse pogosteje kupujejo na črnem trgu, ne v kioskih ali trgovinah.
Raziskovalci kopali
Na črnem trgu kupujejo 60 odstotkov rezanega tobaka. To pomeni, da si vsak sedmi kadilec na Hrvaškem privošči rezani tobak, za katerega ni bil plačan davek. Trije od petih rednih kadilcev rezanega tobaka pa kadijo neobdavčeni tobak. Približno 80 odstotkov rednih kadilcev rezanega tobaka – rezani tobak sicer zaseda dobrih 21 odstotkov hrvaškega tobačnega trga – poteši nikotinsko odvisnost z nakupi pri preprodajalcih, večinoma na tržnicah. Več kot dve tretjini rezanega tobaka na črnem trgu je menda pridelanega na Hrvaškem, četrtina pa ga prihaja iz BiH.
Nič manj ni zanimiva tudi nedavna raziskava agencije Nielsen. Raziskovalci so oktobra lani dobesedno kopali po kantah za smeti v osmih hrvaških mestih in iskali prazne zavojčke cigaret. Ugotovili so, da je bil vsak deseti odvržen (prazen) zavojček kupljen na črno, saj ni imel tako imenovane cigaretne davčne znamkice oziroma oznake. Na vzorcu 3000 zavojčkov so ugotovili, da je v Slavonskem Brodu skoraj vsak drugi zavojček cigaret kupljen na črno, v Osijeku vsak peti, v zagrebškem naselju Sesvete vsak šesti, v Splitu vsak deseti, v Zagrebu vsak trinajsti, akcije v Zadru, Pulju in na Reki pa so pokazale, da je tam zavojčkov cigaret, kupljenih na črno, le za vzorec. Večina zavojčkov, kupljenih na črno, je po prepričanju raziskovalcev prišla iz Bosne in Hercegovine ter Srbije, manjše pošiljke pa tudi s Kosova, iz Makedonije, Švice in Slovenije.
»Blago« iz sosednjih držav
Tako kot je glavni vzrok, da kadilci vse pogosteje opuščajo cigarete, ki so izdelane v tovarnah, in se odločajo za rezani tobak, predvsem vse težje socialno stanje, so vse dražji tobačni izdelki na Hrvaškem glavni vzrok, da gre »blago« iz sosednjih držav, predvsem iz BiH in Srbije zelo dobro v promet, saj so cene zavojčka za dober evro nižje kot na Hrvaškem. Ta je sicer, ugotavljajo v naši južni sosedi, le tranzitna dežela za tihotapce s tobakom. Začetne točke naj bi bile v Grčiji, Turčiji in Srbiji, končni cilji pa v Avstriji, Nemčiji, Italiji in na Nizozemskem.
