Tiskane izdaje
Nadzor na notranjih mejah schengna, ki so ga Avstrija, Danska, Nemčija, Norveška in Švedska vpeljale med begunsko krizo, bo po izteku 12. novembra podaljšan še za tri mesece.
To je evropska komisija predlagala v priporočilu, ki ga morajo sprejeti še članice EU. Četudi se položaj izboljšuje, pogoji za vrnitev k normalnemu delovanju schengna po oceni Bruslja še niso izpolnjeni. Uvajanja nadzor v izjemnih okoliščinah schengenski zakonik sicer dopušča
Da bo nadzor podaljšan, je bilo očitno že na vrhu EU konec prejšnjega tedna. Na njem je bila formulacija o postopnem odpravljanju nadzora v skladu zahtevami Dunaja in Berlina črtana iz sklepa. Namesto tega naj bi nadzor zgolj prilagajali dejanskemu položaju na terenu.
Komisar za migracije Dimitris Avramopulos je napovedal, da bodo nadaljevali prizadevanja za normalno delovanje schengenskega obbmočja. Ena od prelomnic je začetek delovanja evropske mene in obalne straže. Z njo bodo članice združile moči za boljši nadzor zunanje meje.
Glavni uradni razlog za podaljševanje nadzora je položaj v Grčiji, kjer je še vedno okoli 60.000 neregularnih migrantov. Na egejske otoke prihaja okoli sto ljudi na dan, ki niso vrnjeni v Turčijo. Znatno število neregularnih migrantov jih tudi še v ciljnih državah na čelu z Nemčijo.
Preden je bila 12. maja za pol leta vpeljana takšna vrsta nadzora na notranjih mejah (prejšnje oblike so bile za krajši čas), je bilo ugotovljeno, da pomanjkljivosti pri nadzoru zunanje meje v Grčiji povzročajo grožnjo javni varnosti in ogrožajo obstoj schengna.
Po oceni evropske komisije bi odprava nadzora na notranjih mejah lahko okrepila tako imenovana sekundarna gibanja prosilcev za azil (iz ene članice v drugo). Poleg teg je administracija v petih državah, ki so uvedle nadzor, še vedno pod velikim bremenom, saj mora obravnavati visoko število prošenj za azil. Prosilcem morajo zagotoviti še bivanje, izobraževanje, zdravstvene storitve
Evropska komisija pričakuje, da bodo države z nadzorom preučile, kakšni alternativni ukrepi bi imeli enak učinek. Redno naj biti tudi ocenjevale in prilagajale nadzor ravni grožnje.
Slovenska vlada je tako v stikih z Dunajem kot z Brusljem opozarjala na nesmotrnost nadaljevanja nadzor na avstrijski meji s Slovenijo. Ker v Sloveniji ni prehoda migrantov, da je ukrep odveč. Opozarjali so tudi na negativne gospodarske učinke nadzora.
