Schengen 
za določen čas

V želji po omejevanju prihoda prebežnikov se čedalje več članic schengna odloča za ponovno uvedbo nadzora na mejah.

Tue, 05.01.2016, 21:00

Bruselj - V želji po zmanjšanju števila beguncev in migrantov, ki prihajajo k njim, se čedalje več članic schengenskega območja odloča za ponovno uvedbo nadzora potnikov na notranjih mejah.

Od prvega delovnega dne v letošnjem letu na Švedskem preverjajo identiteto vseh potnikov, ki pripotujejo z Danske, da bi preprečili prihod prosilcev za azil brez dokumentov. Čez most Öresund, ki povezuje København in Malmö, se vsak dan pelje več tisoč zaposlenih, študentov in drugih. Zaradi tega bo imel ukrep v tradicionalno tesno povezani čezmejni regiji negativne učinke. Švedska je lani sprejela okoli 190.000 beguncev, kar je glede na število prebivalcev največ v EU. Zaprosila je že, da bi begunce z njenega ozemlja začeli premeščati v druge članice Unije.

Takoj po uveljavitvi švedskega ukrepa se je za nadzor potnikov na meji z Nemčijo odločila Danska, ki ima precej strožjo politiko kot Švedska. Od septembra je po podatkih Københavna nemško-dansko mejo prestopilo 91.000 beguncev. Skoraj vsi so odpotovali naprej proti Švedski, Norveški in Finski. V celotnem lanskem letu je na Danskem zaprosilo za azil 21.000 ljudi. Premier Lars Løkke Rasmussen pravi, da so se za ukrep odločili, ker bi odločitve Švedske, Finske in Norveške o ustavljanju ljudi na mejah utegnile imeti velike posledice za Dansko.
Ker je Danska po geografskem položaju »mostišče med celinsko Evropo in Skandinavijo«, bi se po premierovih besedah utegnilo zgoditi, da bi več beguncev in migrantov ostalo pri njih.

V Nemčiji so opozorili, da bi si morali prizadevati za skupne rešitve, saj se težav, povezanih z begunsko krizo, ne da reševati »na meji med državo A in državo B«. Vpliv na tokove v Nemčiji še niso znani. V evropski komisiji do zdaj pravnih zadržkov do upravičenosti uvajanja nadzora meja med begunsko krizo niso imeli. Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos pa bo na današnjem sestanku s predstavniki Danske, Nemčije in Švedske razpravljal o usklajevanju ravnanja.

Tudi Italijani zapirajo mejo: da ali ne?

Zapiranje meja ali vsaj strožji nadzor v nasprotju s schengenskimi določili je očitno pljusknilo tudi na jug Evrope. Sodeč po novicah, ki jih je v javnost kot nekakšno bombico poslalo rimsko notranje ministrstvo, se naši zahodni sosedi pripravljajo na nadzor mejnih prehodov s Slovenijo, tudi avtobusnega in železniškega prometa. Brez sprememb naj bi ostal letalski promet, ki pa ga med državama sploh ni.

Najbolj brani italijanski časnik Corriere della Sera je danes objavil zelo odmevno novico, da se tudi Italija pripravlja na posebne ukrepe nadzora na mejah s Slovenijo, če se bo število migrantov, ki v deželo prihajajo čez slovensko mejo, še naprej povečevalo.

Notranje ministrstvo 
navedbe zanika

Državni sekretar notranjega ministrstva (MNZ) Boštjan Šefic je zavrnil medijske navedbe, da naj bi Italija sprejela ukrepe za večji nadzor na italijansko-slovenski meji. »Slovenija od sosednje države ni dobila nobenega takšnega obvestila, zadevo smo preverili tudi na operativni ravni in dobili zagotovila, da poostrenih ukrepov ni, saj za to ni razlogov, saj nezakonitih prehodov meje ni, morda le kakšen posamezen primer.« Kljub temu pa bo MNZ prek diplomatskih kanalov od italijanskega notranjega ministrstva zahtevalo pojasnilo, je dejal Šefic.

Šefic je tudi »omilil« ponedeljkove navedbe zunanjega ministra Karla Erjavca, češ da »slovenska policija vsak dan med Sirci odkrije kakega borca,« ki so tudi sprožile »italijansko« zgodbo. Zanikal je, da bi policija ob prehajanju migrantov iz Hrvaške v Slovenijo dnevno zaznavala ljudi, povezane s terorističnimi organizacijami. Je pa potrdil, da so od začetka migrantskega vala obravnavali nekaj deset ljudi, za katere so na podlagi določenih indikatorjev policisti zaznali možnost, da bi lahko bili povezani z določenimi, predvsem terorističnimi organizacijami. Vendar na podlagi temeljitega preverjanja, podatkov iz njihovih evidenc, evidenc Interpola in Europola ter drugih institucij prav v nobenem primeru niso dobili potrdila, da gre za sodelujoče v terorističnih skupinah, je razložil.

Zgolj napoved nadzora

Neprijetne novice, podobne jesenskim večkrat zanikanim govoricam o ograji na slovenski meji s Hrvaško, si novinarka Corriere della Sera Fiorenza Sarzarini ni izmislila. Njen vir je Viminale, italijansko notranje ministrstvo, ki ukrep menda že pripravlja, z objavo novice pa hoče na spremembe pripraviti svojo in tudi evropsko javnost. Novinarka poudarja, da v njenem članku ne gre za pisanje o že nadzorovani meji, ampak za napoved nadzora v primeru, če se bo število migrantov še povečevalo. To je po mnenju rimske politike mogoče pričakovati po tem, ko so začeli meje nadzorovati in delno zapirati na severu Evrope, na Švedskem, Danskem, v Nemčiji in Avstriji.

Podatki italijanskega notranjega ministrstva menda dokazujejo, da vsak teden čez slovensko mejo v Italijo pride med 300 in 400 prebežnikov, ki domnevno pridejo v Slovenijo po balkanski poti, v Italiji pa večina med njimi domnevno zaprosi za azil.

Nadzor je izjemen ukrep, ki bo v Italiji izveden, če se bo povečevalo število ilegalnih migrantov in če v Evropi ne bo sodelovanja, so novinarki pojasnili na notranjem ministrstvu.

Schengen v stanju šoka

Od poletnega izbruha begunske krize se je za uvedbo nadzora na notranjih schengenskih mejah odločilo skupaj osem članic. Slovenija in Madžarska sta ga vpeljali zgolj za krajši čas. Francija je nadzor, ki se je začel s sklicevanjem na svetovno podnebno konferenco, nato začela utemeljevati z izrednim stanjem po novembrskih terorističnih napadih. Kot prva je nadzor 13. septembra uvedla Nemčija in tri dni pozneje še Avstrija. Nadzor na notranjih schengenskih mejah imajo še Švedska, Norveška in po novem tudi Danska. Ta je nadzor utemeljila z višjim številom prošenj za azil in ukrepi drugih držav. V Bruslju so ugotovili, da je ukrep po prvi oceni (prima facie) v skladu s pravili schengenskega zakonika.

Največje (zadnje) upanje Bruslja pri reševanju schengna pa je vzpostavitev učinkovitega nadzora zunanje meje, ki bi nato omogočil organizirano premeščanje beguncev, denimo iz Grčije, po članicah.

Uvedba nadzora bi prizadela gospodarstvo ob meji

Danes smo na mejnem prehodu Škofije ugotovili, da promet med državama poteka povsem neovirano in tudi brez občasnega nadzora italijanskih karabinjerjev ali prometne policije. Prodajalka v baru na italijanski strani nekdanjega mejnega prehoda, je uvedbo nadzora dokumentov odločno podprla, češ da je Italija z odprtjem schengenskih meja dobila zelo veliko spornih prebežnikov.

Giulia iz Trsta pa je dejala, da bi bil ponoven nadzor na mejnih prehodih sramotno in absurdno dejanje in da imajo begunci, ki bežijo pred vojno, vso pravico iskati varno zatočišče v drugih delih sveta in druge države so jim ga tudi dolžne zagotoviti. Mesar v mesnici Tripar v Spodnjih Škofijah je povedal, da imajo pri njih več kot 90 odstotkov italijanskih kupcev in da bi uvedba nadzora prekinila vse poslovne vezi med državama. Rajko Hrvatič iz Casinoja in hotela Carnevale pa trdi, da bi to bil katastrofalen udarec za gospodarstvo ob meji. »Beguncev tu sploh ni. To je še ena neumnost in interes tretjih držav, nikakor ne Italije in Slovenije,« je menil Hrvatič.

»Odprte meje so omogočile številne poslovne in trgovske stike obeh držav, v zaprtje mej pa prebivalstvo gotovo ne bi več privolilo, ker je spoznalo vse prednosti takih mej, spoznalo pa tudi, da je kriminal, tihotapstva in druge slabosti mogoče učinkovito preganjati drugače, na sodobnejše načine,« je dejal Massimo iz okolice Trsta, ki je tako kot številni Tržačani ravno polnil rezervoar z gorivom na Škofijah.

Prijavi sovražni govor