Tiskane izdaje
Zagreb - Sedem let zapora je kazen, ki jo je izreklo vrhovno sodišče za nekdanjega pomočnika hrvaškega notranjega ministra Tomislava Merčepa zaradi vojnih zločinov nad srbskimi civilisti med vojno na Hrvaškem konec leta 1991. Merčepu, ki je bil na prvi stopnji maja lani obsojen na pet let in pol zapora, je kazen celo zvišalo.
»Povsem zavestno ste ostali na napačni strani zgodovine Republike Hrvaške,« je dejal sodnik Zdravko Majerović, ko je pojasnjeval odločitev sodišča. Odločitev na Hrvaškem ni naletela na velik odmev, tisti, ki so jo kljub vsemu zaznali, pa menijo, da je bila to izjemno pomembna sodba. Navsezadnje je Merčep dolgo časa spadal v skupino tako imenovanih nedotakljivih, ki jih je hrvaška oblast ščitila, čeprav so obstajali dokazi, da so bili vpleteni v vojne zločine.
Koncentracijsko taborišče v Pakrački Poljani
O Merčepu so se že leta 1995 razpisale tri ameriške obveščevalne agencije, ki so takrat sestavile obveščevalno poročilo F-2000-00762. V njem so zapisali, da sta hrvaška javnost in državna oblast o tem parlamentarcu in nekdanjem poveljniku paravojaških enot verjela, da je neposredno odgovoren za hude kršitve človekovih pravic med domovinsko vojno. Po prepričanju ameriških obveščevalcev se je tedanja hrvaška vlada izogibala pregonu in preiskavi pa tudi omejevanju njegovega vpliva, saj da se je bala vplivnih desničarskih politikov in pripadnikov njegovih nekdanjih enot. Poročilo agencije se je sklicevalo tudi na novinarske članke, v katerih je Merčep povezan z vojnim dobičkarstvom in prodajo orožja. Zagreb, je takrat analizirala CIA, bo poskušal zabrisati njegove povezave z vlado, poskušal pa se bo izogniti tudi resnim akcijam proti Merčepu, upajoč, da bo njegov primer utonil v pozabo. To bi se spremenilo, če bi se Zagreb spoprijel s konkretnimi dokazi in če bi bil večji mednarodni pritisk, so zapisali obveščevalci.
Sredi decembra 2010 so Merčepa le aretirali, junija 2011 pa je bil obtožen, da je osebno izvedel vojne zločine nad srbskimi civilisti (znano je, da je imel v Pakrački Poljani koncentracijsko taborišče, v katerem so po zverinskem mučenju pobijali srbske civiliste). Pripadniki njegove enote so v Zagrebu likvidirali tudi srbsko družino Zec, skupaj z 12-letno hčerko Aleksandro), a so julija 2015 obtožnico spremenili v smer, da je vedel za zločine in ni ustavil podrejenih, ki so nezakonito prijeli, trpinčili in umorili več deset ljudi.
Ugledni gost na prisegi predsednice
Vrhovno sodišče je te dni delno pritrdilo pritožbi tožilstva po prvostopenjski sodbi in ocenilo, da Merčep kot poveljnik posebne enote hrvaške policije, katere pripadniki so bolj znani kot »merčepovci«, ni preprečil vojnih zločinov, ki so jih njegovi podrejeni zagrešili nad srbskimi civilisti. Prav o Merčepu je bilo precej besed izrečenih tudi pred dvema letoma, na slovesni prisegi hrvaške predsednice Kolinde Grabar Kitarović, kjer je sodeloval kot posebni gost. Še kar je veljal za pomembneža. Zdaj, dve leti pozneje, ga je sodišče spoznalo kot tistega, ki je vztrajal na »napačni strani hrvaške zgodovine«.
Kmalu spet primer Glavaš
Na hrvaškem sodišču se bo kmalu začel ponovljeni postopek proti nekdanjemu poveljniku obrambe v Osijeku, saborskemu poslancu in še enemu s seznama »uglednikov« in »nedotakljivih« Branimirju Glavašu ter petim soobtožencem zaradi vojnih zločinov.
Sredi lanskega leta je javnost presenetila novica, da je hrvaško vrhovno sodišče zaradi proceduralnih napak v celoti razveljavilo prvostopenjsko sodbo Glavašu in petim soobtožencem zaradi vojnih zločinov. Županijsko sodišče v Zagrebu bo moralo sojenje v primerih Garaža in Selotejp ponoviti. V prvem primeru so na Glavašev ukaz v garažah za občinsko stavbo v Osijeku likvidirali dva osiješka Srba, v primeru Selotejp pa gre za likvidacije ob Dravi. Ime je dobil po lepilnem traku, s katerim so bile zvezane žrtve. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so na prvi stopnji napačno obravnavali obdobje, v katerem so bili zgrešeni zločini, kot »nemednarodni oboroženi spopad«. Sodnik županijskega sodišča je v obrazložitvi pojasnil, da do priznanja Hrvaške 15. januarja 1992 ni bilo meddržavne vojne. Vrhovno sodišče pa je sklenilo, da se je meddržavna vojna začela 8. oktobra 1991, ko je sabor dokončno prekinil vse povezave s takratno SFRJ. Zato je treba primer Garaža iz avgusta 1991 obravnavati skladno z nemednarodnim spopadom, primer Selotejp iz decembra 1991 pa kot meddržavni spopad, so pojasnili na vrhovnem sodišču. Glavaš je že na pogojni prostosti, junija pa se mu bo iztekla osemletna zaporna kazen, ki jo je prestal v Bosni in Hercegovini.
